NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
Pritožnici utemeljeno opozarjata, da izpodbijani sklep ne vsebuje izreka. ZZK-1 v drugem odstavku 152. člena izrecno določa, da mora izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, obsegati identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 146, 146/1-3. ZKZ člen 17, 19, 22.
vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču – predložitev potrebnih listin – sklep upravne enote, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ
V tej zadevi je s predložitvijo sklepa UE zadoščeno pogoju iz drugega odstavka 38. člena ZZK-1. V njem je pristojna upravna enota zavzela jasno stališče, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, ki bi bil podvržen uporabi pravil III. poglavja ZKZ o omejitvah v prometu s kmetijskimi zemljišči. Stališče UE temelji na vsebinski presoji konkretnega pravnega posla. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti postopkov se sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo, ali gre za promet v smislu 17. člena ZKZ.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del par. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovalni del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri.
vknjižba latninske pravice – označba nepremičnine – označba katastrske občine
V sodbi, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu, je navedena tako številka parcele kot katastrska občina, le da slednja le z imenom, ne pa tudi s številčno šifro. Glede na to, da je na območju Republike Slovenije le ena katastrska občina G., dvoma v identiteto nepremičnine, kljub odsotnosti številčne šifre katastrske občine ne more biti.
vknjižba lastninske pravice – vsebina posadne listine
Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.
V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti, ki se izkazuje tudi v določbi 31. člena ZZK-1, po kateri mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina vpisana z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V sklepu o preizkusu terjatev sta navedeni številka stavbe in katastrske občine, res še številka stanovanja in ne pravilno posameznega dela št. 1, a dvom v identiteto ovrže dodaten opis v sklepu - IV. nadstropje in enosobno stanovanje, kar je skladno z opisom v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
zemljiškoknjižni postopek - zavrženje ugovora nasprotnega udeleženca - nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - vračanje vloge v popravo - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pritožnik v tem postopku ni bil poučen o obvezi vlaganja vlog v slovenskem jeziku in tudi ne opozorjen na posledice zavrženja take vloge. V taki situaciji ni mogoče smiselno uporabiti določbe 336. člena ZPP, saj na v sklepu izrečeno posledico nerazumljive vloge udeleženec ni bil opozorjen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084803
SPZ člen 10, 41, 44, 44/2. OZ člen 440. ZZK-1 člen 8, 243. ZTLR člen 28, 28/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – izbrisna tožba
Drugi odstavek 44. člena SPZ varuje le tistega, ki je nepremičnino pridobil s pravnim poslom.
Pri dedovanju gre za izvedeni način pridobitve, kar pomeni, da dediči pridobijo lastninsko pravico v trenutku zapustnikove smrti v enakem obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
ZZK-1 člen 29, 40, 55, 59, 59/2, 60, 60/4, 61. SPZ člen 224, 241, 248.
užitek - konsolidacija - užitkar postane lastnik stvari - izbris vpisa - izbris užitka - pogoji za izbris - obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).
pomotni vpis - oblikovanje etažne lastnine - prenos zaznambe na novo nastale posamezne dele - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera
Po četrtem odstavku 105. člena SPZ je solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da parcela št. 1 v obliki solastnine pripada vsakokratnim lastnikom posameznih delov št. 1, 2 in 3 stavbe št. 1, kupci že glede na obstoječe zemljiškoknjižne podatke v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe niso mogli biti v dobri veri, da v zvezi s kupljenimi nepremičninami ni povezana v zemljiški knjigi nobena zaznamba.
Za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena.