zaznamba spora - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - originarna pridobitev stvarne pravice
Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.
predznamba pridobitve lastninske pravice - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote
V predmetni zadevi se predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice glede parcele 1297/5 k.o. D.. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (predlagatelj je kot predkupni upravičenec sprejel ponudbo nasprotnega udeleženca za prodajo kmetijskega zemljišča, upravna enota je posel odobrila. Podani so pogoji za predlagano predznambo.
predznamba lastninske pravice - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - sodna poravnava - sodna poravnava pod odložnim pogojem
Razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) je veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede na dejstveno podlago tožbe, ko je tožnica priložila tudi pogodbo, za katero je trdila, da jo je podpisal toženec kot prodajalec, je listina že izdana. Po določbi 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je zasebna listina podlaga za vknjižbo, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spremeni, obremenjuje ali preneha, mora biti overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1). Pravilno je tožeča stranka poudarila, da je obveznost prodajalca, da opravi dejanja, ki bodo vodila h končnemu cilju strank kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine, to je do vpisa kupca v zemljiško knjigo kot lastnika. Zato je odločilno vprašanje, ali sta stranki pogodbo sklenili, kar je tožnica utemeljevala s trditvijo, da je toženec pisno pogodbo podpisal.
Ugotovljeno je, da je v kazenskem postopku izdana obsodilna sodba, ki je pravnomočna. 14. člen ZPP pa določa, da je v primeru, ko temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Kazensko sodišče je izdalo obsodilno sodbo zato, ker je Š.P. (oseba, ki naj bi se po trditvah tožbe dogovorila s tožencem, da bo ta po nakupu na dražbi njej ali družinskemu članu prodal stanovanje) uporabil ponarejeno listino in je bil podpis prodajalca (toženca) ponarejen.
V tej zadevi gre za tožnico kot osebo, ki ni oseba, ki bi bila v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
V kazenskem postopku velja načelo in dubio pro reo in tudi načelo materialne resnice, ter praksa slovenskih sodišč in teorija šteje, da vezanost po 14. členu ZPP velja tudi v razmerju do tretjih, to je oseb, ki v kazenskem postopku niso bile pravnomočno obsojene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka po ZVEtL
Gre za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi 15. člena ZVEtl. Ugovorne navedbe, s katerimi je nasprotna udeleženka problematizirala status B. B. K. kot upravičenega predlagatelja nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine oziroma lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet postopka, za zemljiškoknjižni postopek niso pravno pomembne. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče zgolj preverja, ali so podani formalni pogoji za predlagani vpis, ki jih določa ZZK-1.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
izločitvena pravica – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe – izbris vknjižbe iz zemljiške knjige
Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - prenos hipoteke - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi - sprememba hipotekarnega upnika - obvestilo izvršilnega sodišča
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
zbirka listin - javnost zbirke listin - elektronska zemljiška knjiga - prepis listine - vpis v zemljiško knjigo
V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124.. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/1-1.. ZIZ člen 194.
zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - pridobitev ločitvene pravice
Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin
Sodna praksa izjeme od stroge uporabe prvega odstavka 31. člena ZZK-1 povezuje le s kasnejšimi spremembami glede oznake nepremičnin, torej spremembami po nastanku zemljiškoknjižne listine.
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 309/3.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priznana izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
V končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1).