zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00039001
ZZK-1 člen 88, 88/3, 124.. ZIZ-UPB4 člen 24.. SPZ člen 146, 146/4, 148.
prenos hipoteke na novega upnika - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti postopka
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1 in 24. členom ZIZ in sicer le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, ki mu mora biti priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika.
ZZK-1 člen 3.a, 3.a, 89, 96, 120, 125.a, 125.c, 125.d., 125.d/4, 161, 161/2, 161/2-1. ZPP-UPB3 člen 105.b., 108, 336, 352.. ZFPPIPP-UPB8 člen 342, 342/1, 342/1-3, 342/2, 342/3.
vloga, poslana po elektronski poti - v elektronski obliki vložena vloga- nepopolna vloga - elektronsko podpisana vloga - stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris stavbne pravice - izbris stvarne služnosti - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa.
Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.
ZZK-1 člen 17, 31, 31/3, 124, 148. 150, 248.. ZPPLPS člen 6.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - identifikacijski znak nepremičnine - presoja identitete nepremičnine - opisna navedba - sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin - pogoji za dovoljenost predlaganega vpisa - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj
Prva v verigi pogodb je bila sklenjena po določbah SZ, in je treba pogoje za vpis presojati tudi z vidika določbe 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo.
Tožnica je zatrjevala, da je bila sklenjena posojilna zastavna pogodba nična iz razloga navideznosti. Ta dejanska podlaga ne predstavlja temelja za paulijansko tožbo, saj gre za položaj, ko pogodba sploh ne obstaja, in ne za položaj, ko dolžnik z določenim (veljavnim) pravnim dejanjem oškoduje upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je podan pravni interes tožnice, saj ima na nepremičnini v (so)lasti prvega toženca vknjiženo hipoteko, ki je v vrstnem redu za hipoteko drugega toženca. Ker ima interes, da je njena hipoteka v vrstnem redu na prvem mestu, je podan njen pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnosti vknjižbe na podlagi pogodbe.
Dejanska volja za sklenitev posojilne pogodbe se izrazi prek karakterističnih izpolnitev, kar je na strani posojilodajalca zgolj izročitev posojila. Ker je sodišče ugotovilo, da posojilo nikdar ni bilo izročeno, čeprav je drugi toženec izročitev zatrjeval, je posledično utemeljeno sklepalo na neobstoj volje drugega toženca za sklenitev posojilne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025968
ZIZ člen 168. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - dokazovanje lastninske pravice - stečajni postopek nad dolžnikom - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina kot podlaga za vpis - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - napotitev na pravdo
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.
Sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.
Določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
Prodajno predpogodbo je v imenu in za račun C. C. st. kot prodajalca sklenila njegova skrbnica J. J., vendar te pogodbe nikoli ni odobril center za socialno delo, poleg tega pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi predpogodbe (tudi če ima vse elemente prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla) drugi toženec lastninske pravice od C. C. st. ni pridobil niti v notranjem niti v zunanjem razmerju oziroma je C. C. st. ni izgubil.
V skladu z ustaljeno sodno prakso je podatek o tem, komu se prodaja solastni delež na nepremičnini, bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine. Ni dokazano, da bi bila tožnica na kak način seznanjena s tem, komu namerava prva toženka prodati delež sporne nepremičnine.
Tožničina predkupna pravica je bila kršena tudi s tem, da tožnica ni imela na razpolago celotnega 30 dnevnega roka za odgovor na predkupno ponudbo oziroma za odločitev o tem, ali bo predkupno pravico uveljavila.
Za sprejem predkupne ponudbe veljajo splošna pravila o sprejemu ponudbe (22. člen OZ). Molk predkupnega upravičenca v roku, v katerem mora sprejeti ponudbo, se šteje za njeno zavrnitev. Vendar pa to velja le v primeru, če predkupna ponudba vsebuje vse bistvene sestavine. Nepopolna ponudba namreč nima pravnih učinkov. Če ponudba ni popolna, predkupna upravičenka niti ne more vedeti, kaj je z molkom zavrnila. Ker v konkretnem primeru ponudba ni vsebovala imena kupca in ni bilo dokazano, da je zanj tožnica vedela na drug način, je bila ponudba nepopolna, zato ni mogoče šteti, da je tožnica z molkom ponudbo zavrnila. Iz istih razlogov tudi ni pomembno, da predkupne pravice ni uveljavljala.
Ko gre za zakonito predkupno pravico, se domneva, da je kupec (drugi toženec) vedel za predkupno pravico tožnice, ki je bila v relevantnem obdobju tudi vknjižena kot solastnica nepremičnine, ki je predmet izpodbijane prodajne pogodbe. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da kupec ni dolžan pri prodajalcu poizvedovati, ali je izpolnil svoje obveznosti v povezavi s predkupno pravico, ker o tem govori le teorija, zakon pa tega ne predpisuje. Pri presoji dobre vere je bistveno vprašanje poizvedovalne dolžnosti kot elementa skrbnega ravnanja kupca pri sklenitvi prodajne pogodbe. Še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je bil drugi toženec seznanjen s spori med tožnico in prvo toženko, bi se moral prepričati, ali je prva toženka tožnici poslala ponudbo in kakšni pogoji za sklenitev pogodbe so bili ponujeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025477
ZFPPIPP člen 22, 268, 268/1, 296, 296/1, 300, 300/4. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. OZ člen 101, 101/1, 435, 435/1.
prodajna pogodba - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovalna pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku
Sklep višjega sodišča z dne 1. 2. 2018 je pripeljal do tega, da sta bila prodajna pogodba in aneks, z njim vred pa zemljiškoknjižno dovolilo, razvezana s 1. 2. 2018 (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP). V času edinega naroka za glavno obravnavo (23. 10. 2018) torej obveznostnopravnega pravnega temelja za morebitno izločitveno pravico že več niti ni bilo. Že iz tega razloga sta neutemeljena oba tožbena zahtevka. Kdor nima niti obveznostnopravnega temelja za uveljavljanje izločitvene pravice, seveda ne more imeti pričakovalne pravice.
ZZK-1 člen 38, 38/2.. ZKZ člen 18, 19, 22.. ZON člen 84, 84/1, 84/3, 86, 86/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - zavarovano območje - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - zaščitena kmetija - delitev zaščitene kmetije - soglasje upravne enote
Predlagateljica ima v primeru nakupa zemljišč na zavarovanih območjih absolutno prednostno predkupno pravico po prvem odstavku 84. člena ZON, iz določbe 18. člena ZKZ pa izhaja, da je delitev zaščitene kmetije dopustna, če je kupec Republika Slovenija. Zaradi tega v konkretnem primeru poseben nadzor nad pravnim prometom po določbah ZKZ ni potreben.
zemljiškoknjižni postopek - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - razdelitev solastne stvari - vknjižba lastninske pravice - predlog za vknjižbo lastninske pravice
Takse v zemljiškoknjižnem postopku se načeloma, ko se predlaga vknjižbo lastninske pravice, plačajo. Vendar so podane tudi izjeme, ena od teh je podana, ko se predlaga vknjižba lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki (primerjaj opombo 9.10 v Zakonu o sodnih taksah, pod točko 5). Če eden od prejšnjih solastnikov predlaga vknjižbo na podlagi delitve, takse ni.
V konkretnem primeru je bil ugovor digitalno podpisan, pritožniki so vložili ugovor prek odvetnika, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificirani uporabnik.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - načelo publicitete - navedba listin, ki so podlaga za vpis - izjava skrbniškega notarja
Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.