• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSLJ Sodba II Cp 1594/2024
    13.5.2026
    NOTARIAT - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSLJ00093465
    ZN člen 3, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-4, 43/1-6, 43/1-7, 45, 45/1, 45/2, 47, 47-4, 48, 51, 51/1, 51/1-1. OZ člen 545. ZZK člen 243. ZPP člen 358, 358-5
    notarski zapis - vsebina notarskega zapisa - darilo za primer smrti - darilna pogodba za primer smrti - sestava pogodbe - obličnost darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - veljavnost pogodbe - oblika pogodbe

    Darilna pogodba za primer smrti, pri sestavi katere v obliki notarskega zapisa nista sodelovali dve zapisni priči, ni sklenjena v predpisani obliki. Zato je nična.

  • 2.
    VSL Sklep I Cp 547/2025
    21.4.2026
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093237
    ZVEtL-1 člen 18, 32, 32/1. SZ-1 člen 5.
    postopek vzpostavitve etažne lastnine - zemljiškoknjižno stanje - nedokončana etažna lastnina - vknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posamezni del - dokazna pravila - zakonske domneve - ohranitev že vpisanih pravic

    Temeljno pravilo je, da sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne odloča o pravicah na zemljiškoknjižno že vpisanih posameznih delih stavbe, ki v naravi dejansko obstajajo. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila 32. člena ZVEtL-1 pravilno ohranilo zemljiškoknjižno stanje teh posameznih delov.

    Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1. Če torej med zemljiškoknjižnim lastnikom vpisanega posameznega dela in dejanskim lastnikom ni spora o lastninski pravici na tem delu, lahko pravilno pravno stanje uskladita tudi zunaj postopka po ZVEtL-1, v rednem zemljiškoknjižnem postopku. Takšno postopanje navsezadnje zasleduje tudi samo načelo ekonomičnosti.

  • 3.
    VSL Sklep II Cp 454/2026
    10.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092818
    ZPP člen 350, 350/2.
    zemljiška knjiga - neobrazložena pritožba - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari - parcelacija nepremičnine - vpis izbrisa - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine - zavržena tožba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - hipoteka na nepremičnini

    Tožnica lahko vknjižbo izbrisa na parcelah, ki so nastale s parcelacijo po pravnomočnosti sodbe, doseže s pravnomočno sodbo, čeprav je v njej navedena parcela, kakršna je bila v času pravnomočnosti sodbe, torej pred parcelacijo.

  • 4.
    VSL Sodba I Cp 1114/2024
    10.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092729
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 114, 115, 169, 169/2, 169/2-a, 267, 288, 288/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 5, 87, 87/1, 88, 88/1, 193, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZZK-1 člen 243.
    varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti - razvoj sodne prakse - prenovitev (novacija) pogodbe - konverzija - vsebina kreditne pogodbe - tipska pogodba - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča Evropske unije - učinkovanje ex tunc - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kdaj začne zastaranje teči - pravica do dostopa do sodišča - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev preplačila - splošni petletni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - glavna in stranska terjatev - pravilo iura novit curia - posledice ničnosti pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nadomestilo za uporabo - neveljavnost vknjižbe hipoteke
    Za posameznika, ki je pogodbena stranka nične pogodbe, zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine, na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe, ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.

    Če bi se kreditni instituciji v primeru, ko je kreditna pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja ne more več obstajati, priznala pravica, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačila zamudnih obresti, bi to lahko ogrozilo odvračalni učinek, ki se želi doseči z Direktivo 93/13.

    Banka se je že ob sklenitvi pogodbe morala in mogla zavedati posledične hibnosti pogodbe, kakor tudi tega, da je na podlagi tako hibne pogodbe upravičena zahtevati, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, le vračilo posojenega kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. V smislu 193. člena OZ je tako banka nepoštena že vse od trenutka, ko začne pridobivati denarne zneske, ki presegajo denarni znesek, do katerega je upravičena. Posledica bankine nepoštenosti je plačilo zamudnih obresti od trenutka, ko je take (presežne) denarne zneske prejela.
  • 5.
    VSL Sodba II Cp 803/2024
    10.4.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00093141
    ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZZK-1 člen 243. ZFPPIPP člen 19. OZ člen 88. SPZ člen 128, 128/1.
    nepošten pogodbeni pogoj - nacionalno in evropsko pravo - sodna praksa Sodišča EU - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona - novacija - konverzija - načelo akcesornosti - akcesornost zastavne pravice - osebni stečaj pravdne stranke - stečaj kreditojemalca - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - kreditna pogodba v CHF - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - ničnostna (izbrisna) tožba - neobstoj terjatve - neveljavnost vknjižbe hipoteke - ločitvena pravica - neobstoj ločitvene pravice - Direktiva Sveta 93/13/EGS

    Zaradi neobstoja s hipoteko zavarovane terjatve, je neveljavna vknjižba hipoteke, ločitvena pravica toženke kot ločitvene upnice na nepremičninah prvega tožnika, ki je stečajni dolžnik, pa ne obstoji.

  • 6.
    VSL Sklep II Cp 530/2026
    20.3.2026
    STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092024
    ZZK-1 člen 236, 236/1, 236/2.
    etažna lastnina - zemljiškoknjižni predlog - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - predlog za vpis v zemljiško knjigo - odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka
    Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
  • 7.
    VSL Sodba II Cp 211/2025
    19.3.2026
    DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091982
    ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-4.
    denacionalizacija nepremičnin - sklep o denacionalizaciji - neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku - popravni sklep
    Omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, da je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe praviloma mogoče izbrisati le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo in je bila odločba nato razveljavljena ali spremenjena, je mogoče preseči, kadar so podane izjemne okoliščine, ko je bila sodna odločba npr. izdana po aktivnem nepoštenem ravnanju stranke, ne pa v primeru, ko je tožnik sodeloval v postopku, v katerem je bila odločba izdana.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 345/2025
    18.3.2026
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092336
    SPZ člen 217, 218. ZPP člen 7, 8, 212. ZZK-1 člen 19
    stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnostna trasa - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dokazi in dokazovanje - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje

    Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju  jasno opredeliti, upoštevajoč tudi skico izmere terenskih ugotovitev, ogleda, izpovedi strank in prič ter trditev tožnika na naroku dne 7. 11. 2024 (v skladu z napotki 8. člena ZPP), kje naj bi sporna služnostna pot potekala, ali je bila zatrjevana trasa poti ves čas enaka (pred in po nasutju) in ali je pretekla 20 letna priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti po določeni trasi poti.

  • 9.
    VSL Sklep II Cp 212/2026
    20.2.2026
    DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091384
    ZD člen 132, 221. ZZK-1 člen 124.
    dodatni sklep o dedovanju - zavrnitev predloga - obseg zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dedovanje - prehod premoženja na dediče - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
    V obseg zapuščine se zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih zemljiške knjige.
  • 10.
    VSK Sklep CDn 43/2026
    19.2.2026
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00091792
    ZZK-1 člen 5, 7, 9, 10, 120, 147. ZNP-1 člen 9.
    zemljiška knjiga - prekinitev postopka - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - zapuščinski postopek - načelo začetka učinkovanja vpisov - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - načelo vrstnega reda vpisov
    ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.
  • 11.
    VSL Sodba II Cp 1595/2024
    30.1.2026
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091135
    ZZK-1 člen 243, 243/4.
    izbrisna tožba - neveljavna vknjižba lastninske pravice - ničnost prodajne pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - nepravnomočna sodba - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - dobra vera kupca - večkratna prodaja nepremičnine
    V predmetnem postopku je bilo ključno vprašanje veljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 na ime petega toženca, ki je bilo odvisno le od vprašanja veljavnosti Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021, ne pa tudi od veljavnosti zavezovalnega posla (sprejema ponudbe in odobritve posla), sklenjenega med tožnikom in prvimi štirimi toženci v letu 2015.

    Izvršitev sodbe P 13/2019 je postala nemogoča prav zaradi ravnanja tožencev, s predmetno tožbo pa je tožniku zagotovljeno pravno varstvo zoper takšno ravnanje (prim. četrti odstavek 243. člena ZZK-1) oziroma vzpostavitev takšnega ZK stanja, ki bo omogočilo izvršitev omenjene sodbe.
  • 12.
    VSL Sklep I Cp 2032/2024
    21.1.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090531
    OZ člen 507, 512, 512/1, 512/2. ZZK-1 člen 6. ZSReg člen 8, 8/5. SPZ člen 66, 66/3.
    ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezazidano stavbno zemljišče - kršitev zakonite predkupne pravice - predkupni upravičenec - publicitetni učinek vknjižbe - prepozna tožba - dopuščena revizija - primerljiva zadeva iz sodne prakse - subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
    Subjektivni rok za izpodbijanje pogodbe, s katero je bila predkupnemu upravičencu kršena predkupna pravica, prične teči šele, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, in ne že, ko je seznanjen s kršitvijo predkupne pravice. Da gre za logično razlago izhaja tudi iz vsebine drugega odstavka 512. člena OZ, kjer rok v primeru, da je predkupni upravičenec obveščen o napačnih pogojih prodaje, začne teči od dne, ko je predkupni upravičenec zvedel za prave pogodbene pogoje.

    V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik, kot potrjuje korespondenca z drugim tožencem in njegovim sinom, najmanj od 28. 2. 2022 seznanjen, da je prva toženka nepremičnino prodala drugemu tožencu. Vendar pa zgolj vedenje o osebi kupca še ne pomeni seznanjenosti z vsebino prodajne pogodbe in njenimi pogoji. Ker toženki nista podali trditvene podlage, da bi bil tožnik takrat ali kadarkoli pred pridobitvijo prodajne pogodbe iz zbirke listin seznanjen z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, tudi datum 28. 2. 2022 ne more predstavljati pravega časovnega trenutka za pričetek teka subjektivnega šestmesečnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ.
  • 13.
    VSL Sodba II Cp 1683/2024
    16.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090947
    ZZK-1 člen 6. OZ člen 19, 19/1, 119, 193. ZPP člen 337, 337/1.
    publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - oderuštvo - prodajna pogodba - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - odškodninska odgovornost - navadna škoda in izgubljeni dobiček - pogodba o razdružitvi solastnine - subjektivni element oderuštva - objektivni element oderuštva - zahteva za ugotovitev neveljavnosti prodaje - izpodbojnost pogodbe - izročitev kupnine - ničnost pogodbe - pooblastilo za prodajo - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - nedovoljene pritožbene novote
    Oderuštvo je rezultat zavestnega, voljnega, namernega ravnanja; nesorazmerje med izpolnitvama ne nastane naključno, temveč kot posledica namena ene pogodbene stranke, da si na račun ranljivosti sopogodbenika pridobi nesorazmerno premoženjsko korist.

    Določba 119. člena OZ od pogodbenika ne zahteva, da raziskuje premoženjski položaj druge pogodbene stranke, preverja njene motive za sklenitev pogodbe in jo aktivno varuje pred njenimi (morebiti tudi nepremišljenimi) odločitvami, temveč mu prepoveduje zavestno izkoriščanje njene stiske ali ranljivosti.
  • 14.
    VSL Sodba I Cp 1652/2024
    7.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090780
    SPZ člen 219, 219/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8. ZPP člen 8.
    prepoved vznemirjanja lastninske pravice - nasutje dovozne poti - vzdrževanje služnostne poti - vzdrževanje služnostne poti za normalno izvrševanje služnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - prenehanje služnosti - služnost vožnje - obstoj druge poti - koristnost služnosti - redno izvrševanje služnosti - neprimernost služnosti
    Že splošne življenjske izkušnje povedo, da mora biti služnostna pot za vožnjo z vsemi vozili utrjena do mere, ki omogoča varno vožnjo. Zadevna pot pred sporno sanacijo tega po prepričljivi dokazni ugotovitvi sodišča ni omogočala: na njej so bile globoke blatne kolesnice, peska pa skoraj nič več, tako da so avtomobili obtičali. Da bi bilo pot mogoče usposobiti z milejšim posegom kot z nasutjem, tožnik ni trdil. Zadevni poseg ni čezmeren, pot tudi po nasutju ostaja kolovoz, na katerem se že spet razrašča trava.

    Vse od ustanovitve služnosti je poleg služnostne poti v uporabi še druga pot, a služnostna ostaja koristna, saj je preprostejša od druge poti in zahteva manj napora. Primerjavo obeh poti je sodišče prav opravilo glede na nujno normalno stanje, to pa je stanje služnostne poti ob pravno dopustnem vzdrževanju.
  • 15.
    VSL Sklep Cst 324/2025
    23.12.2025
    INSOLVENČNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090561
    ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12, 31. ZFPPIPP člen 342, 342/3.
    identifikacijska oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku
    Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 - 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.
  • 16.
    VSL Sklep II Cp 650/2024
    19.12.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090305
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1. URS člen 14, 22, 23, 25, 33, 69, 158. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/3, 47, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 53/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 334, 342, 342/5, 350, 350/2, 351, 351/2. ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 342/5. OZ člen 34, 34/2, 35, 92. ZOR člen 47. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. SZ člen 12. SZ-1 člen 18. SPZ člen 105, 105/4. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-5.
    pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - družbena lastnina - predmet pogodbene obveznosti - dopustnost pogodbenega predmeta - nedopusten predmet pogodbe - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi - načelo prepovedi zlorabe pravic - prijava izločitvenih pravic - kvalificirana protipravnost - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - umik pritožbe
    Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
  • 17.
    VSK Sklep CDn 176/2025
    2.12.2025
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00092532
    ZZK-1 člen 49, 79, 124, 40.
    predznamba lastninske pravice - zaznamba spora

    Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.

  • 18.
    VSK Sklep CDn 166/2025
    2.12.2025
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00092533
    SPZ člen 107, 107/2, 108, 108/2, 111.
    vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - izvedene stvarne pravice - prenos hipoteke - vzpostavitev etažne lastnine - prehod hipoteke - sporazum o delitvi solastnine - soglasje imetnika pravice - hipotekarni upnik
    Predlaganega vpisa brez soglasja hipotekarnih upnikov ni mogoče dovoliti. Gre za položaj iz drugega odstavka 108. člena SPZ, ki določa, da v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice. Ugotovitev, da konkretni sporazum nujno potrebnega soglasja ne vsebuje, ni prerekana.
  • 19.
    VSL Sklep I Cp 996/2024
    26.11.2025
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00089704
    ZZK-1 člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - skrbnost pridobitelja - dejansko izvrševanje služnosti - občasno izvrševanje služnosti - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - odprava neskladnosti - sodbe ni mogoče preizkusiti
    Če gre za tako služnost, kjer izvrševanje ni vezano na trajne objekte, temveč se izvršuje le občasno, kot narekuje potreba po poljedelskih delih, je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače, po možnosti v kolobarskem ciklusu prek zasejane kulture. V takih praviloma podeželskih okoljih je treba zato prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti), tudi če stranke in vaščani vedo, kje poteka služnostna pot.
  • 20.
    VSL Sklep II Cp 1537/2024
    24.11.2025
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00089595
    ZKN člen 4, 18, 18/1, 54, 84, 84/1, 84/3, 160. ZZK-1 člen 14, 19. ZPP člen 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2.
    priposestvovanje stvarne služnosti poti - služnost hoje in vožnje - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec geodetske stroke - ogled na kraju samem - katastrski elaborat - katastrski vpis - način izvrševanja služnosti - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - prepozna dopolnitev pritožbe
    V sodni praksi je že zavzeto stališče, da mora biti skladno s 14. in 19. členom ZZK-1 oboje, torej vsebina in prostorske meje izvrševanja služnosti, natančno opisano, in sicer posebej v situacijah, ko izvrševanje služnosti ni vezano na trajne infrastrukturne objekte. Vsebina pravnega standarda "natančnega opisa prostorskih meja služnosti" pa je odvisna od okoliščin posamezne zadeve, pri čemer zahtevani minimum tega opisa zagotovo predstavlja najmanj širina služnostne poti in točna lokacija, na kateri služnostna pot spremeni smer. Dejstvo, da je pot pravdnim strankam znana, ne pomeni, da je njen opis v izreku sodne odločbe lahko manj natančen. Opis služnostne poti v izreku sodne odločbe mora bralcu, ki ni seznanjen s stanjem poti v naravi, omogočati jasno predstavo glede tega, kje ta pot poteka.
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>