CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00063691
SPZ člen 23. ZPP člen 5, 8, 108, 115, 115/2, 116, 116/1, 119, 212, 337, 337/1. ZZK-1 člen 41, 53, 53/6. ZZVZZ člen 80a, 80a/2. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave v postopku - obrazec zdravniškega potrdila - bolezen stranke v postopku - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljiškoknjižno dovolilo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - pogoji za predznambo - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predlog za prekinitev postopka - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV.
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, in da bo imel prednost pred nevknjiženim lastnikom le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
ZIZ člen 11, 189, 189/6, 192, 192/1. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5.
prodaja nepremičnine - domik in izročitev nepremičnine - dovoljenost pritožbe - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - zemljiška knjiga - rok za izpraznitev
Prvi odstavek 192. člena ZIZ res določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to še ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan. ZIZ namreč ne določa časovnega obdobja oziroma razmika, ki bi moral preteči med izdajo obeh sklepov, vmesna visečnost med obema sklepoma pa je potrebna predvsem zato, da kupec, ki mu je nepremičnina domaknjena, lahko plača kupnino oziroma, da se v vmesnem času razčistijo vprašanja v zvezi s kupnino (morebitna oprostitev plačila kupnine, določitev primernega roka za plačilo kupnine ...). V predmetni zadevi je kupec kupnino plačal naslednji dan po opravljeni dražbi, to je pred izdajo sklepa o domiku, zato odločanje o teh vprašanjih in s tem povezano čakanje ni bilo potrebno. Dodati pa je še treba, da je tudi sicer sklep sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu glede na obliko izreka izpodbijanega sklepa po vrstnem redu izdalo po izdaji sklepa o domiku, kot to predvideva ZIZ.
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine odloči, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče je odločilo, da se izbriše pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena ZZK-1. Ta v drugem odstavku določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo. To so vpisi vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vseh vknjiženih oziroma pred zaznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznam prepovedi odtujitve in obremenitve, vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic in vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine določeno, da prenehajo. To pomeni, da bo sodišče v zemljiškoknjižnem postopku izbrisalo vse vpise, ki so določeni v 89. členu ZZK-1. Morebitnih vpisanih stvarnih služnosti pa ne bo brisalo, saj v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi te prenehale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00062634
SPZ člen 11, 11/1, 42, 70, 92. ZZK-1 člen 9, 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 124, 150, 150/2, 243. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
fizična delitev solastnine - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo (knjižnega) pravnega prednika - izbrisna tožba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Sklep o fizični delitvi solastnine, izdan v nepravdnem postopku na podlagi 70. člena SPZ, ni sklep, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče vpisalo po uradni dolžnosti. Slednji sicer predstavlja sklep iz 1. alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, torej listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice, vendar ne gre za odločbo iz 6. in 7. ter tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki se vpišejo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 46. člena ZZK-1). Načelo pravnega prednika iz 9. člena ZZK-1 pa je dosledno izpeljano tudi v zvezi z deklaratornimi vpisi. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, saj mora vsakemu vpisu biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju pa je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi.
Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.
Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 5, 5-f.. ZZK-1 člen 34, 38.. ZN člen 64.. ZMZPP člen 1, 115.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overjen podpis - overjen podpis pooblastitelja - overitev podpisa pri konzularnem predstavništvu
Za primer, če zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen (34. člen ZZK-1). Navedeno določbo je treba razlagati upoštevaje njen namen v povezavi s stvarnopravnimi pravili, ki urejajo obličnost razpolagalnega posla v pravnem prometu z nepremičninami in z relevantnimi strogimi določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvah podpisov.
splošni skupni del - posebni skupni del - preoblikovanje posameznega dela v posebni skupni del stavbe - vključena lastninska pravica - sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - razpolagalni pravni posel - imetnik vključene lastninske pravice
Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00061670
SPZ člen 9, 10, 214, 224.. ZPP člen 8.. ZTLR člen 51, 54, 54/1.. ZZK-1 člen 8, 8/1.
priposestvovanje služnostne pravice - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - celovita dokazna ocena
Tožena stranka ne zatrjuje pridobitve služnostne pravice na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega se služnostna pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, pri katerem se je v skladu s 54. členom ZTLR služnost pridobila na podlagi zakona po preteku v zakonu predpisane 20 letne priposestvovalne dobe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je opredeljeno tako v 10. členu SPZ, kot tudi v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi, ni pa absolutno, pač pa pri poslovnih pridobitvah varuje le poštenega pridobitelja, torej tistega, ki je v dobri veri, pri čemer se slednja domneva (9. člen SPZ). V dobri veri je tisti, ki ne ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiško knjigo ni točno, pri čemer je okoliščine, ki zanikajo dobro vero, treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Oseba, ki so ji te okoliščine znane, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00063467
ZZK-1 člen 78, 78/5, 150.. ZIZ člen 250, 254.. SPZ člen 274.. ZPPLPS člen 7.
zaznamba hipotekarne tožbe - hipotekarna tožba - ustanovitev hipoteke - pogodba v obliki notarskega zapisa - nevknjižena nepremičnina - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - publicitetni učinek - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - načelo zemljiškoknjižnega prednika
Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060046
ZPP člen 163, 163/4, 337, 337/1. SPZ člen 19, 27, 28, 43, 44.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - viciozna posest - nedobrovernost - poizvedovalna dolžnost - zemljiška knjiga - javna knjiga - javna pot - pritožbene novote - stroški po temelju
Tožnika nista bila dobroverna, saj sta vedela oziroma bi morala vedeti, da sporno zemljišče ni njuna last, na kar kaže njuno dolgoletno spoštovanje meje pri njunem postavljanju električnega pastirja in posledični paši. Pravilna je tudi navedba sodišča o poizvedovalni dolžnosti tožnikov, zakaj nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na dejstvo, da sta preprosta kmeta brez izobrazbe, saj takšna dolžnost velja tudi za njiju. Tudi kmetje brez dvoma poznajo oziroma morajo poznati pomen zemljiške knjige kot javne knjige.
Ker gre za javno dobro, tožnika te nepremičnine (niti delno) nista mogla priposestvovati.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060787
URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.
Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.
Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059741
SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZZK-1 člen 79, 79/1-1. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZNP-1 člen 40, 40/3.
stavbna pravica - stvarna pravica na nepremičnini - vknjižba stavbne pravice - zaznamba spora - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižni lastnik - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - garaža - geodetska izmera - stečajni postopek - izločitvena pravica - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - nesklepčnost predloga - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - stroški v nepravdnem postopku
Če rešitev predhodnega vprašanja ne zahteva dolgotrajnejšega postopka in če ne gre za vprašanje, ki ga sodišče zaradi varstva ustavne pravice do presumpcije nedolžnosti ali zaradi narave razmerij načeloma ne sme reševati samo, sme nepravdno sodišče upoštevaje načelo smotrnosti predhodno vprašanje rešiti samo, če o njem še ni bilo odločeno na matičnem področju.
S prodajo nepremičnine v stečajnem postopku je prenehala izločitvena stvarna pravica, to je morebitna stavbna pravica, tudi, če je ta nastala in obstajala po zakonu ob uveljavitvi SPZ. V primeru nevknjižene stvarne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini slednja preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter ob odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.
O posegu v zaključen pravni položaj ni mogoče govoriti v primeru absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi okoliščin konkretnega primera mogoče zaključiti, da je bil bistveni namen, zaradi katerega sta zakonca sklenila darilno pogodbo, preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase toženkinega zakonca, kar pomeni izigranje upnikov. Iz navedenih ravnanj zakoncev je mogoče zanesljivo sklepati, da je bila sklenitev darilne pogodbe v času, ko je dolg stečajnega dolžnika znašal 151.633,69 EUR, usmerjena k oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika. Taka kavza pogodbe je po drugem odstavku 39. člena OZ nedopustna, pogodba pa po četrtem odstavku tega člena nična. Ravnanje pogodbenih strank je nemoralno, saj je v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe kot celote in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, pa je nična.
Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti toženkinim navedbam, da je izpodbijani pravni posel odplačne narave. Iz vsebine darilne pogodbe izhaja njena neodplačna narava. V darilni pogodbi sta stranki ugotovili, da drugih, s to pogodbo povezanih poslov ni. Poleg tega je bila darilna pogodba sklenjena 21. 3. 2012, toženka pa je trdila oziroma iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila s hipoteko zavarovana terjatev plačana šele leta 2018 in še to v okviru izvršilnega postopka. Navedeno nedvomno ne potrjuje trditev tožnice, da sta imeli pogodbeni stranki že ob sklepanju darilne pogodbe dne 21. 3. 2012 pred očmi, da bo toženka v zameno za lastništvo nepremičnin prevzela obveznost plačila s hipoteko zavarovane terjatve upnika C., d. o. o. (ki jo je nato odplačala šele v izvršilnem postopku leta 2018), in kar naj bi neodplačen pravni posel preoblikovalo v odplačnega. Dejstvo, da je toženka v letu 2018 odplačala s hipoteko zavarovano terjatev na nepremičnini z ID znakom 0000-000/02, k. o. X, zato na presojo ničnosti sporne darilne pogodbe ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060773
SPZ člen 9. ZIZ člen 59, 59/1, 60, 60/3, 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 87, 87/3. ZPP člen 7, 7/1, 285.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - domneva dobre vere - obrnjeno dokazno breme - prisilna hipoteka - pravočasnost vloge - materialno procesno vodstvo in njegove meje
V skladu z 9. členom SPZ se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače. Ker gre za pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, je bilo na tožnici trditveno in dokazno breme glede nedobrovernosti toženca. Breme zatrjevanja in dokazovanja dobrovernosti bi prešlo na toženca šele, če bi tožnica zatrjevala okoliščine, ki bi vzbujale dvom o dobrovernosti toženca oziroma bi lahko utemeljile dvom toženca v podatke zemljiške knjige o lastništvu zastavljenih nepremičnin.
Ker je že toženec tako v izvršilnem postopku kot v odgovoru na tožbo zatrjeval dobro vero in pogodbeno pridobitev hipotek, tožnici ob ustrezni skrbnosti ni moglo ostati neznano, kaj so odločilna dejstva, pa v zvezi s tem v tožbi in prvi pripravljalni vlogi ni navedla ničesar, obstoja teh dejstev ni niti pavšalno prerekala. Čeprav gre za laično stranko, bi sodišče v okoliščinah obravnavanega primera z izvajanjem materialno procesnega vodstva, ki bi tožnico spodbudilo, da pravočasno navede, da gre za prisilno hipoteko in da toženec ni bil dobroveren, glede slednjega pa navede še okoliščine, na podlagi katerih bi moral toženec sklepati, da gre za skupno premoženje, preseglo namene materialno procesnega vodstva.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba, ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve. Zato ni pomembno, v kolikšnem času po sklenitvi pogodbe preživljanec umre, kakor tudi ne, da je v tem času potreboval skrb v manjšem obsegu, kot je bila dogovorjena, ali, da je lahko sam skrbel zase. Če preživljanec določene vrste skrbi, za katero se je preživljalec sicer zavezal nuditi, ni potreboval, to samo po sebi še ne pomeni, da je prišlo s sklenitvijo pogodbe do izigravanja drugih dedičev preživljanca. Ni pomembno trajanje izvrševanja pogodbe, kot tudi ne uresničitev potrebe po izpolnitvi obveznosti. Pogodbeni stranki ne moreta vedeti, kakšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo je preživljanec bolan ali obnemogel in koliko časa bo treba skrbeti zanj oziroma nuditi dogovorjene obveznosti. Okoliščina (četudi morebiti resnična), da je bila pokojna mati ves čas sposobna skrbeti zase in da tudi oče ni potreboval toženkine pomoči, še ne utemeljuje sklepa, da je bil nagib staršev in prve toženke ob sklepanju pogodb nedopusten.
Za sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je po naravi odplačna tvegana pogodba, ni bistveno, ali preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč sploh potrebuje, pač pa je dovolj predpostavka preživljanca, da jo bo morebiti potreboval in njegova želja, da si to pomoč na način, kot si jo je zamislil, pridobi prav od osebe, ki ji zaupa, da bo obljubljeno pomoč tudi dejansko izpolnila.
Sodišče prve stopnje je v okviru vprašanja obstoja kavze (podlage) sklenjenih pogodb med drugim ugotavljalo, ali je toženka svoje obveznosti iz pogodbe izpolnjevala. Kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v vzajemnih izpolnitvah.
Samo bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v njeni odplačnosti, kar pomeni, da je pogodbenima strankama jasno, da zaradi odplačne narave pogodbe premoženje, ki je predmet pogodbe, ne bo predmet dedovanja po pokojnima preživljancema. Želja po pomoči in preživljanju je v soglasju z namenom pogodbe, da bo preživljalec s smrtjo preživljancev pridobil njuno premoženje in to ne bo sodilo v njuno zapuščino (prim. 557. člen OZ), ostali dediči pa posledično ne bodo mogli uveljavljati nujnega deleža na tem premoženju.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059210
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.
Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060444
SPZ člen 8, 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 1, 27, 30.
tožba na izbris vknjižbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo - izbris vknjižbe lastninske pravice - del nepremičnine - funkcionalna celota - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - razlika - vsebina posla - predmet pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine
Zavrnitev tožničinega zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča pravilna iz razloga neodpravljive nesklepčnosti. Tožnica namreč zahteva, da se iz zemljiške knjige kot lastnina toženke izbriše del (sporni prostor v izmeri 41 m²), ki bo evidentiran kot posamezni del stavbe na podlagi elaborata za vpis sprememb v kataster, ki ga bo v tem postopku izdelal sodni izvedenec geodetske stroke. Tožnica torej želi, da se na stavbi vzpostavi etažna lastnina, česar pa v tem pravdnem postopku ne more doseči. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je poseben nepravdni postopek, v katerem sodelujejo vsi (so)lastniki oz. etažni lastniki in ga ni mogoče omejiti zgolj na en posamezni del stavbe. Za vzpostavitev etažne lastnine tožnica tudi nima podlage v sami pogodbi, saj ta predvideva parcelacijo in ne etažiranje. Parcelacije stavbe na nepremičnini ni mogoča po načelu povezanosti objekta in zemljišča (superficies solo cedit, 8. člen SPZ). Vzpostavitev etažne lastnine pa ureja ZVEtL-1.