Pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje z razumnimi razlogi pospremilo tudi svoj zaključek o uresničitvi zakonskih znakov kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 187. člena KZ-1, ko je dejanje storjeno proti mladoletni osebi. Iz dejstva, da je bil oškodovanec sošolec obtoženčevega sorodnika A. A., je pravilno sklepalo, da je obtoženec vedel, da je bil v oškodovanec času, ko mu je dal v uživanje prepovedano drogo konopljo, še mladoleten.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za izdajo ukrepa - časovna omejitev trajanja ukrepov
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr). V sklepu o zadržanju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom sodišče določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev (tretji odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 48. člena ZDZdr).
OZ člen 120, 942, 948, 948/1, 948/2. ZPrCP člen 109, 109/2, 110, 110/2.
zavarovalna pogodba - kasko avtomobilsko zavarovanje - pogodba o leasingu - splošni zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - izguba zavarovalnih pravic - zavarovalnina - povrnitev materialne škode - aktivna legitimacija - pravice leasingojemalca - premoženjski interes - obvestilo policiji o prometni nezgodi - kritje poškodbe z zavarovalno polico - obseg poškodbe - nastanek večje škode - škoda na vozilu - temelj tožbenega zahtevka
V sodni praksi je uveljavljeno enotno stališče, da ima tudi lizingojemalec poleg lizingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari, tudi če ni še pravni lastnik vozila, temveč je le ekonomski lastnik. V pogodbi o lizingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet lizinga po plačilu vseh obrokov pripadel lizingojemalcu, prav tako je na lizingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Tudi v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta lizinga dolžnost plačila vseh obveznosti lizingojemalca praviloma ne preneha in je zato premoženjski interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na lizingojemalcu.
Tožnik kljub temu, da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja vozila. Dokazal je, da mu je nastala škoda, saj je imel vozilo v uporabi, sanacija posledic poškodbe avtomobila je bila na njemu, zaradi česar je izkazal nastanek škode na svojem premoženju in s tem zahtevani premoženjski oz. zavarovalni interes ter posledično tudi aktivno legitimacijo za vložitev tožbe.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnik ni izkazal zavarovalnega primera iz razloga, ker o škodnem dogodku ni obvestil policije, kar bi bil dolžan storiti skladno s 30. členom Splošnih pogojev ob hujših poškodbah vozila. Takšno stališče je glede na sodno prakso materialnopravno zmotno in v nasprotju z določilom 942. člena OZ, ki določa da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
Zavarovanec ni dolžan poklicati policije na kraj dogodka v vsakem zavarovalnem primeru.
izvršilni postopek - nepremičninska izvršba - stroški in nagrada sodnega cenilca - vročitev stroškovnika - cenitev vrednosti nepremičnine
V postopku glede odmere nagrade in nadomestila stroškov cenilca sodišče odloči brez obravnavanja (smiselno prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tako zadošča, če sodišče prve stopnje vroči procesno gradivo (tudi stroškovnik cenilca) strankam skupaj s sprejetim sklepom. Drugačno stališče dolžnice ni utemeljeno. Dolžnica si zmotno prizadeva, da bi cenilec prejel le eno nagrado za opravljeni dve cenitvi. Cenitvi se nanašata na dve ločeni zaključeni celoti nepremičnin na različnih naslovih, s tem pa je tudi cenilec upravičen do dveh nagrad in stroškov, kot jih je pravilno priznalo sodišče prve stopnje.
OZ člen 154, 922, 922/1, 944, 965. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odgovornost imetnikov motornih vozil - direktna tožba proti zavarovalnici - potek prometne nesreče - nastanek zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - prirejena prometna nesreča - namerna povzročitev zavarovalnega primera - povrnitev škode - pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravila o prednosti - kršitev metodološkega napotka
Toženka je ugovarjala, da poškodbe na tožnikovem vozilu niso nastale v zatrjevanem škodnem dogodku. Omenjeni ugovor toženke vsebinsko pomeni ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da ima zavarovalnica tudi zoper tožnika kot oškodovanca, ki sicer ni stranka pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, vendar pa vstopi v zavarovalno razmerje v trenutku nastanka zavarovalnega primera, ugovor, da je njena odgovornost izključena oziroma da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice). V omenjeni sodni praksi je šlo za primere t.i. prirejenih prometnih nesreč, ko zavarovalni primer ni nastal, ker prometna nesreča ni bila neodvisna od volje pogodbenikov (prvi odstavek 922. člena OZ). V določilu 944. člena OZ je določeno, da je odgovornost zavarovalnice izključena, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec (tožnik) povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro. Utemeljenost ugovora nenastale pravice mora torej temeljiti na ugotovitvi o upravičenčevi (tožnikovi) namerni povzročitvi zavarovalnega primera ali povzročitvi s prevaro. Dokazno breme te ugotovitve nosi zavarovalnica (toženka).
Sodišče prve stopnje je pri oblikovanju dokazne ocene izpovedi obeh udeležencev prometne nesreče in zaključku, da sta neživljenjski in nelogični, prezrlo ugotovitve izvedencev in izpovedi obeh udeležencev ni primerjalo in presojalo skupaj z njimi oziroma celovito (kršitev pravila iz 8. člena ZPP), določeni dejanski zaključki pa so z ugotovitvami izvedencev tudi nasprotni ali pa te niso pravilno povzete (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Predmet očitka je namreč (med drugim), da je obdolženec delavcu A. A. kršil pravice, ki mu pripadajo po delovnopravni zakonodaji, in sicer ko v dveh zaporednih letih delavcu ni izplačal regresa za letni dopust. V abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja je sicer časovno obdobje determinirano v razponu od 1. 7. 2019 do 1. 7. 2020, vendar je treba slednjega interpretirati skupaj in v povezavi s konkretnim delom opisa.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec zahtevo za sodno varstvo vložil po izteku roka, določenega v zakonu, za njeno vložitev pritožba pa tega odločilnega dejstva ne izpodbija, je izpodbijana odločitev o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo pravilna.
prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Tudi kršitev prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) ni podana, saj je s sklepom Okrajnega sodišča v Celju ZSV 77/2021 prvotno izdan plačilni nalog bil odpravljen, kar pomeni, da so bile odpravljene vse posledice in se šteje, da nikoli ni bil izdan. Zato predhodno izdan plačilni nalog ne predstavlja ovire za vložitev obdolžilnega predloga. Nenazadnje to jasno izhaja iz prvega odstavka 171.č člena ZP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057245
KZ-1 člen 34, 54, 54/1, 204, 204/1 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 358, 358-3, 386, 391.
obsodilna sodba - kaznivo dejanje velike tatvine - poskus - posnetki nadzornih kamer - preizkus kazenske sankcije - oprostilna sodba - nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - dokazni standard gotovosti - indici - zaprt krog med seboj povezanih indicev - posredni dokaz - in dubio pro reo
Če je storilec spoznan za krivega izključno na podlagi indicev, mora biti za izrek obsodilne sodbe krog teh indicev sklenjen, saj gre za posredne dokaze, na podlagi katerih se le sklepa o obstoju oziroma neobstoju določenih odločilnih dejstev. Obsodilno sodbo bo sodišče v takem primeru izdalo le, če gre za niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprti krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057133
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1-5, 437, 437/1.
kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon - dejanje majhnega pomena - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Vse zgoraj navedene okoliščine bi moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da je zasebna tožba sestavljena v skladu z zakonom in nima nobenih pomanjkljivosti, presojati na glavni obravnavi, kot to pravilno navaja pritožba.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - duševna motnja - pogoji za sprejem
Sodišče prve stopnje je pravilno, na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pri zadržani osebi podana težka duševna motnja, in sicer paranoidna shizofrenija oziroma da je prišlo do akutnega poslabšanja le-te. Ne drži, da duševna motnja ni razvidna iz zdravstvene dokumentacije, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz poročila lečeče psihiatrinje z dne 14. 6. 2022 izhaja, da se zadržana oseba zdravi v njihovi ambulanti zaradi paranoidne shizofrenije od leta 2009. Z navedbami, da je zadržana oseba na zaslišanju na vprašanja odgovarjala razumsko, logično in iz njene izpovedbe niso izhajali nikakršni znaki, da bi bila pri njej podana duševna motnja, pritožnik ne more izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju duševne motnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059826
ZKP člen 76, 277, 277/1, 277/1-1, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 99, 99/1, 99/9, 99/9-2, 258.
nevestno delo v službi - zavrženje obtožnega predloga - preizkus obtožnega akta - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - objektivni pogoj kaznivosti - večja premoženjska škoda
Pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku preizkusa obtožnega akta na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP utemeljeno zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, ko je ocenilo, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhaja konkretizacija vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, kar je v nadaljevanju izpodbijanega sklepa tehtno in izčrpno obrazložilo, pritožbeno sodišče pa se tej obrazložitvi v celoti pridružuje.
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b-1. ZUP člen 80, 80/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum
V okviru presoje utemeljenega suma sodišče namreč ne presoja ali je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, je prvo sodišče ob ugotovljenem, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 3 KT, storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vsebino sodne poravnave lahko sporazumno, na enak način kot so jo sklenile, spremenijo le vsi udeleženci poravnave. Če se z njo ne strinjajo (več) ali ugovarjajo njeni pravilnosti, jo lahko izpodbijajo le s tožbo kot izrednim pravnim sredstvom po določbah 392. člena ZPP. S popravnim sklepom je po presoji pritožbenega sodišča sicer mogoče popraviti pisni odpravek sodne poravnave, vendar le, če gre za očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa odpravka z izvirnikom v smislu prvega odstavka 328. člena ZPP. Napaka se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje udeležencev, za kar gre v obravnavanem primeru, temveč le na napake „tehnike pisne redakcije“, ki so nastale pri pisni izdelavi izdatka poravnave oziroma pri sestavljanju prepisa sodne poravnave.
Vsebino vsakega dokaza je namreč potrebno ocenjevati celostno in ne na način, kot to počne pritožnik v pritožbi, ko izpostavlja zgolj posamezne izseke izpovedb prič oziroma mnenje sodne izvedenke. Sodišče namreč v skladu z uveljavljeno sodno prakso v svojo odločbo ni dolžno povzemati celotne vsebine vsakega dokaza, saj to ni smotrno, zlasti kadar gre za obsežno dokazno gradivo.
Glede na okoliščine primera je namreč obravnavan dogodek potrebno presojati tudi z vidika obdolženca, saj ni mogoče zanemariti, kako je v danem trenutku obdolženec dojemal izjavo volje oziroma obnašanje oškodovanke.
Ker je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilna.
zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Eno izmed jamstev poštenega postopka je, da lahko storilec predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, zakaj določenega dokaza ne bo izvedlo, ustrezno obrazložiti.
Prekršek po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 stori imetnik dovoljenja za izdajo trajnih preskusnih tablic bodisi tako, da izda trajne preskusne tablice za prevoz vozila, ki ni tehnično brezhibno, bodisi je registrirano, ali če izda trajne preskusne tablice za druge namene in ne za potrebe prodajalcev vozil oziroma za namen preskusne vožnje morebitnega kupca ali za preizkušanje vozil. Namen določbe petega odstavka 37. člena ZMV-1 je torej preprečiti izigravanje pravil o obvezni registraciji in označitvi motornih vozil v cestnem prometu s tem, da bi se trajne preskusne tablice izdajajo za redno uporabo motornega vozila v cestnem prometu.
Zastaranje pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon, kar pomeni, da zastaranja ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno usmerjena h končnemu cilju izreka sankcije.