CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056926
ZPP člen 363, 363/3, 447, 447/2. ZIUZEOP člen 101a. ZVPot člen 57f, 57f/6, 57f/8, 57g-1. Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS člen 12.
napačen pravni pouk - načelo sorazmernosti - odgovornost organizatorja potovanja - odpoved potovanja - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - odstop od pogodbe - pogodba o paketnem potovanju - izredne razmere - nepredvidljive okoliščine in višja sila - pandemija - COVID-19 - dobropis - vrednotnica - ustavnost zakonske določbe - predhodno vprašanje države članice - pravo EU
Napačen pravni pouk stranki ne more biti v škodo.
Zaradi nastale pandemije je prišlo do tako izrednih okoliščin ter množičnih odpovedi oziroma nemožnosti izvedbe paketnih turističnih potovanj, da je bila potrebna dodatna regulacija za omilitev nastalih posledic in zaščito tako potrošnikov, kot tudi turističnih ponudnikov oziroma gospodarstva.
Namesto povračila vplačanega denarja za potovanje se lahko potrošniku izda dobropis oziroma vrednotnica.
zamudna sodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake stvari - obvestilo o napaki - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da je tožnik skladno z 639. členom OZ toženko opozoril na napake, jo pozval k njihovi odpravi in ji v ta namen določil primerni rok. Ker slednja napak ni odpravila, je tožnik opravičen od toženke zahtevati znesek, ki je potreben za odpravo napake. Eden od jamčevalnih zahtevkov je tudi pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške, ki obsega naročnikovo (materialnopravno) upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake (po drugem podjemniku). Ta jamčevalni zahtevek mora zato naročnik v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ uveljaviti sodno (z ustreznim dajatvenim zahtevkom), ker sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha.
škodni dogodek - prometna nesreča - trk vozila - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek odškodninske terjatve - vzročna zveza - dokazno breme o vzroku poškodbe - pravnorelevantna škoda - obseg škode - kratkotrajen strah - izvedensko mnenje kot dokaz
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi zatrjevane poškodbe utrpela v prometni nesreči. Izvedenec cestnoprometne stroke in izvedenec travmatolog sta ugotovila, da tožnica ni utrpela poškodb, ki jih zatrjuje. Dokazala pa je, da je prišlo do trka v prometni nesreči, vendar ta trk ni povzročil tožničine škode. Nekaj ur trajajoča bolečina pa ne pomeni pravnorelevantne škode.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - oprava zamujenega procesnega dejanja - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - potek roka - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Potek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Tožnik zatrjuje, da mu Državno odvetništvo noče izdati potrdila o končanem predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora. Če bi šlo za takšno situacijo, bi lahko tožnik dokazoval, da je postopek končan s potekom treh mesecev od njegovega začetka, četudi za to ne bi imel potrdila.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov
Veljavni ZST-1 že upošteva in vključuje odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15, ki določa maksimalno višino vrednosti spornega predmeta v višini 500.000 EUR, ki predvideva sodno takso v višini 2.175 EUR (količnik 1,0) oziroma 6.525 EUR (količnik 3,0), pri čemer se pri odmeri dolgovane sodne takse upošteva vrednost spornega predmeta za vsak posamezni zahtevek. Vrednosti spornega predmeta se pri primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne seštevajo, prav tako se ne seštevajo za to odmerjene sodne takse. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da ZST-1 na nobenem mestu ne določa maksimalne skupne takse za primarni in podredni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064807
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 216.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - kršitev pravic osebnosti - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - višina dohodkov - izguba dohodka - prikrajšanje - izračun prikrajšanja - denarna socialna pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - članarina - upravna taksa - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - duševne bolečine - neurejen pravni status - ekonomski položaj - pravno priznana škoda
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da razlog za tožnikovo začasno nezaposlenost ni izbris iz registra stalnega prebivalstva. Ker se je tožnik v času izbrisa kar štirikrat zaposlil, je očitno, da zaradi izbrisa ni bil onemogočen pri zaposlovanju. Dejstev v zvezi z iskanjem zaposlitve in svojo ne/uspešnostjo pri tem tožnik ni navajal, zato konkretnih razlogov za tri krajša obdobja brezposelnosti ni mogoče ugotoviti. Ker je iskanje nove zaposlitve proces, so krajša obdobja tožnikove nezaposlenosti očitno posledica razmer na trgu dela. Upoštevajoč navedena dejstva je očitno, da vzročne zveze med izbrisom in nezaposlenostjo ni mogoče vzpostaviti. Zahtevek za izgubo dohodka zaradi brezposelnosti je zato utemeljeno zavrnjen.
Za čas, ko je bil zaposlen, tožnik ne zatrjuje, da je zaslužil manj, kot je znašala denarna socialna pomoč; njegovega gmotnega prikrajšanja zato ni treba primerjati z višino socialne pomoči.
Utemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za plačilo članarin in prostovoljnih prispevkov Helsinškemu monitorju. Za plačilo teh stroškov se je tožnik odločil prostovoljno, njihove potrebnosti in povezave s svojim položajem/statusom pa ni niti zatrjeval niti dokazal.
Tožena stranka neutemeljeno graja odškodnino za – s plačilom upravnih taks – nastalo škodo v višini 347,04 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnik poleg plačila upravnih taks, katerih nastanek je dokumentiral z listinami (154,86 EUR), specificirano navedel tudi druge stroške, v nastanek katerih ni mogoče dvomiti. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bilo tožniku naloženo pretežko dokazno breme, če bi po višini in vrsti specificirane stroške moral dokazovati tudi z listinami. Zadostuje tožnikova izpoved o nastanku in plačilu teh stroškov. Iz specifikacije je razvidno, kateri stroški so priznani v zvezi s statusom drugih družinskih članov, zato je izključeno njihovo dvojno uveljavljanje.
Enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno z izbrisom, je prisojena zaradi tožnikove negotovosti in strahu zase in za svojo družino. Z izpovedbami tožnika, njegove žene in hčere je ugotovljeno, da se je življenje odvijalo drugače, kot bi se sicer.
Odločitev, da se v tem postopku ugotovljena odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zmanjša za v upravnem postopku določeno odškodnino (6.050,00 EUR), temelji na drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP. ZPŠOIRSP ne predpisuje omejitev ali kakšnih pravil pri poračunavanju; kljub temu, da so merila za določitev odškodnine v sodnem in upravnem postopku različna. Merilo za določitev odškodnine v upravnem postopku je obdobje izbrisa, v sodnem postopku pa se odškodnina določa na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno opozarja na nujnost ločevanja odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pri poračunavanju, saj je pomembna zgolj višina – v dveh različnih postopkih – ugotovljene odškodnine.
Zgolj dejstvo, da je sedaj tudi začasno postavljen skrbnik zapuščine potencialni dedič po zapustniku, še ne vzpostavlja nujno konflikta interesov med dediči. Tudi skrbnik (kot potencialni dedič) ima enako kot pritožnica interes, da se zapuščina čim bolje ohrani.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00056827
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1. ZKD člen 1. ZSZ člen 1. ZGJS člen 76.
pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče v solasti - etažni lastnik - skupna lastnina - pravica uporabe na zemljišču - dejanska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - javno dobro - javne površine - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - načelo superficies solo cedit - dokaz s sodnim izvedencem
Ker je pri gradnji v času družbene lastnine veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit, pravica na zemljišču se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oz. na njenem posameznem delu po samem zakonu, za prenos lastninske pravice oz. pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču poseben razpolagalni akt in izrecen zapis prenosa v pogodbi niti ni bil potreben, saj je bila souporaba na funkcionalnem zemljišču na podlagi prej veljavnih predpisov ex lege predmet upravičenj na posameznih delih stavbe.
Gre za prostor, ki obkroža sporno stavbo in je funkcionalno povezan in namenjen njeni neposredni redni rabi, saj predstavlja dostopne poti, dvorišče s prostorom za parkiranje in manevriranje, prostor za vzdrževanje stavbe, prostor za sušenje perila, zunanje stopnišče, zelene površine kot prostor vrtičkov, za igro in sprostitev, kar je bilo zasnovano že ob gradnji in je v takšni obliki in obsegu še sedaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076741
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - novinarsko poročanje - zasebna tožba - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - upravičeni tožilec - obstoj kaznivega dejanja - ugovorni postopek
Res se v okviru inkriminiranih trditev obdolženih A. A. in B. B. v pretežni meri navajajo pravne osebe, ob čemer se zasebni tožilec neposredno omeni le kot avtor trditve, da država ni nič izgubila, ampak pridobila; vendarle pa je povezava med osrednjim sporočilom inkriminiranih delov prispevkov (finančni zlom Y. in obeh holdingov, stečaj omenjenih pravnih entitet, posledice teh stečajev, težave državnih bank in državnih gospodarskih družb, skoraj dvemilijardni primanjkljaj in škoda za davkoplačevalce) in zasebnim tožilcem, ki je znano imel določeno vlogo v lastnici holdingov in družbe X. ter tudi v sami tej družbi, razvidna iz razloga, ker je način poslovanja pravnih entitet vsaj posredno določen z ravnanjem z njimi povezanih fizičnih oseb.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izjave, ki sta jih po opisu v zasebni tožbi dala obdolžena, ne predstavljajo trditev o takšnih dejstvih, ki terjajo zaključek o izpolnitvi zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ni dvoma, da izjave o finančnem zlomu, stečajnih postopkih, visokem dolgu ter oškodovanosti davkoplačevalcev, kar je po opisu vsaj posredno povezati z ravnanjem zasebnega tožilca, pomenijo negativno konotacijo takšnega ravnanja; vendar pa je kontekst, ki ga zatrjuje sam zasebni tožilec v zasebni tožbi, tak, da se izkaže za pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da gre le za običajno novinarsko poročanje o zadevi javnega pomena. Pojmi, kot so "največja finančna afera, propadla cerkvena holdinga, skoraj dvemilijardna luknja", uporabljeni v povezavi z oškodovanostjo slovenskih davkoplačevalcev, kljub negativni sporočilnosti ne dosegajo kriterija sramotilne izjave, torej take, ki je objektivno sposobna škoditi časti oziroma dobremu imenu zasebnega tožilca, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče.
Preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije je v danem primeru konkretizirana skozi praktično vse stadije obdolženčevih ravnanj, torej že od faze naročila prevozov dalje, dotika pa se vseh tistih dejstev, zaradi katerih B. B. v imenu in za račun C. d.o.o. gotovo svojega dela obveznosti ne bi izpolnila, v kolikor bi zanje vedela. Očitek "lažne obljube", ki ga problematizira pritožba, je treba razumeti v kontekstu celotnega opisa kaznivega dejanja in ne zgolj selektivno, kot to poskuša prikazati pritožba. Slednja povsem zanemari dejstvo, da v danem primeru na preslepitveni namen odkazujejo prav vsa ravnanja obdolženega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00057065
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 4427, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 432, 432-3, 434, 436, 437, 437/1, 439, 439/1, 439/1-1, 440. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 37, 37/1, 37/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka izbrisa - razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - ločitvene in izločitvene pravice - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - zamuda roka za prijavo terjatve - poznejši preizkus terjatev - posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika
Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača
Po 43. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripada sodnemu tolmaču za eno stran prevoda iz tujega v slovenski jezik 28,00 EUR. Šteje se, da ima ena stran 1.500 znakov brez presledkov, za prevod manj kot ene strani pa je plačilo sorazmerno manjše. Kot je tolmač navedel v pritožbi, je prevedel 44 strani. Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo za prevod fotografij, grafov, tabel in spletnih povezav, saj ne gre za prevod teksta, in utemeljeno upoštevalo, da je dejanski prevod obsegal le 35,5 strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057349
ZFPPIPP člen 298a, 308. ZZK-1 člen 243. ZLPPTR člen 4, 29, 29/2. ZPP člen 343a, 343a/1, 343a/2.
nadomestna sodba - stečajni dolžnik - hipotekarni (realni) dolžnik - preizkus ločitvenih pravic - prerekanje ločitvene pravice - prenos nepremičnin - Triglavski narodni park - soglasje vlade - ničnost prenosa lastninske pravice - akcesornost - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - ugotovitev neobstoja terjatve
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z nadomestno sodbo odpravilo v razlogih sodbe le stroškovno obrazložitev. Odpravilo je položaj, za katerega je štelo, da bi pritožnik uspel s pritožbo tako, da bi pritožbeno sodišče pritožbi v izpodbijani III. točki izreka ugodilo. Navedeno postopanje bi bilo primerno in potrebno le v primeru, če bi se zoper sodbo pritožila le ena stranka in izključno zoper odločitev o pravdnih stroških, sicer pa je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča napačno uporabilo določbe ZPP o izdaji nadomestne sodbe, ki pa niso vplivale na pravilnost odločitve.
Ker sta ločitvena pravica in zavarovana terjatev v konkretnem primeru akcesorni (ni ene brez druge) in ker je pritožbeno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke, da se terjatev iz notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju poplača v stečajnem postopku iz kupnine za sporne nepremične, ki so v lasti tožeče stranke, se posledično izkaže kot pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke (da se za terjatev, ki jo ima do stranskega intervenienta poplača iz spornih nepremičnin v stečajnem postopku).
ZDSS-1 člen 34, 41, 41/3.. ZPP člen 8, 321, 321/3.. ZDR-1 člen 4, 4/1, 18.. ZGD-1 člen 505.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - direktor - samostojni podjetnik - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da tožnik dela za toženko ni opravljal vsakodnevno v ustaljenem, vnaprej določenem delovnem času, da ga ni opravljal po navodilih toženke, temveč si je delovni čas in delovne naloge razporejal sam, da je vse odločitve sprejemal samostojno in da plačila za delo ni prejemal v enakih intervalih in zneskih, kot je to značilno za delavce, pravilno zaključilo, da razmerje med strankama v vtoževanem obdobju ni imelo elementov delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR‑1. Na tej podlagi je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrnilo kot neutemeljen, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Predvsem odsotnost navodil in nadzora toženke ter tožnikovo prosto razporejanje delovnega časa, kar ta na več mestih v pritožbi celo izrecno poudarja, potrjujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da toženka v vtoževanem obdobju nad njim ni izvajala t. i. direktivne oblasti delodajalca, ki je pomemben razlikovalni element delovnega razmerja od ostalih oblik dela (VIII Ips 236/2016).
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/2. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/4. ZPP člen 212.
prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev - neizpolnitev pogodbe - dolžniška zamuda - upniška zamuda - fiksni rok - razveza pogodbe po samem zakonu - razveza pogodbe zaradi zamude fiksnega roka - opravičljiva zamuda - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba slovenskega prava
Ker je tožena stranka umaknila prevod sklenjene prodajne pogodbe, ki se nanaša na upoštevno materialno pravo, je treba šteti, da stranki ob sklenitvi pogodbe dogovora o pravu nista sklenili. Sta pa pravdni stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje jasno in nedvoumno izrazili svojo voljo, da se v zadevnem primeru v delu, ki ga sklenjena Prodajna pogodba ne ureja, uporabi relevantno slovensko pravo.
Čeprav je v pogodbi napisano, da bo prodajalec kupcu dobavil letalo najkasneje do 10. 1. 2020, to še ne pomeni, da je bil v tem primeru določen fiksen rok. Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena.
Zamuda zaradi običajnih dopustov pri izvajalcu vzdrževalnih del med božično novoletnimi počitnicami ter zaradi podaljšanja roka za pridobitev dovoljenja za plovbo zaradi božično novoletnih počitnic in večjega števila vlog ni opravičljiva zamuda. Običajne božično novoletne počitnice bi namreč tožeča stranka, kot strokovnjak pri prodaji letal, ob ustrezni skrbnosti morala upoštevati pri računanju časa potrebnega za vzdrževanje letala.
Tožeča stranka je izpolnila svoje obveznosti (če sploh) najprej 13. 2. 2020. Najprej tega dne je torej skladno z določilom prvega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe pridobila pravico obvestiti toženo stranko o datumu prevzema letala in od nje zahtevati, da tri dni pred datumom dobave plača preostanek kupnine. Poziv toženi stranki z dne 13. 2. 2020 da naj izpolni svoje obveznost, ker je v zamudi, tako ni na mestu. Tedaj tožena stranka zaradi upniške zamude še ni mogla biti v dolžniški zamudi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni bil dovolj pozoren in skrben pri sestopanju, saj je, namesto da bi gledal, kam bo stopil in pri tem usmeril naglavno svetilko v tla, s čimer bi si povečal osvetlitev podesta, gledal predse oz. kot je sam izpovedal, da sploh ne ve, kam je gledal, ali gor ali... samo stopil je. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da to dodatno kaže na njegovo nezadostno pazljivost pri sestopanju.
Glede na izrek izpodbijanega sklepa, v zvezi z izpostavljanjem okoliščin glede prepovedi približevanja obdolženca naslovu v A. je treba pojasniti, da se izpodbijana odločitev nanaša le na prepoved približevanja na naslovu v B. Prepoved približevanja naslovu v A. je bila odpravljena že s sklepom preiskovalnega sodnika, ki je podaljšal ukrep približevanja le osebi in naslovu v B.
ZPP člen 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 8, 154.. ZVarD člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - diskriminacija - osebna okoliščina - razporeditev časa za odmor
Za kršitev diskriminacije sta značilna dva elementa: neenaka obravnava in nedopusten razlog neenake obravnave, ki ga predstavljajo primeroma naštete osebne okoliščine (spol, narodnost, rasa ali etnična pripadnost, vera ipd.). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči, ne pa odnosi med posamezniki oziroma njihovo ujemanje. Tako ni osebna okoliščina odnos komandirja do tožnika, niti osebnostno neujemanje med njima oziroma zatrjevano dojemanje tožnika s strani komandirja kot lenega delavca.
Tožnik nikoli ni zahteval zamenjave za čas izrabe odmora. Njegova pritožbena navedba, da zaradi narave dela ni imel zagotovljenega odmora, je neutemeljena.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - video posnetek - izvajanje videonadzora
Na navedbe pritožnikov, da tudi v primeru, če je bilo na objektu opozorilo, da je objekt pod videonadzorom, ni izkazano in tega tudi sodišče ne navaja, da je opozorilo vsebovalo vse z zakonom predpisane bistvene sestavine iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, višje sodišče odgovarja, da s takimi navajanji pritožniki razlogov izpodbijanega sklepa sploh ne izpodbijajo, zgolj nakazovanje na hipotetično možnost, da obvestilo o izvajanju videonadzora ni popolno, pa zato nima nobenega upoštevnega pomena. Toliko manj, ker gre za navajanje novih okoliščin, brez kakršnekoli dejanske podlage in zato le za špekulativna sklepanja.