Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058470
ZPP člen 212, 213, 213/2, 226, 226/2, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - predlog za postavitev novega izvedenca - listina v tujem jeziku
Izvedenec je strokovnjak na svojem področju in kot tak najbolje ve, katera metoda je najbolj primerna za določene meritve, ki jih opravlja, da lahko pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec se tako sam odloči, po kateri metodi oziroma na kak način bo opravil meritve, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenec je jasno obrazložil, zakaj metoda, ki jo izpostavlja tožnica (metoda s slikanjem), ne bi prispevala k drugačnim zaključkom. Glede na jasen zaključek izvedenca, da so tožničine zdravstvene težave posledica bolezni, na nastanek katere delovne aktivnosti niso imele vpliva niti niso povzročile njenega hitrejšega razvoja, pa opravljanje teh meritev niti ni bilo odločilnega pomena.
Zgolj nezadovoljstvo stranke oziroma njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca.
OZ člen 165, 171, 179, 182, 299, 921, 943, 956.. ZPP člen 212.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovalna pogodba - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - prekoračitev trditvene podlage - direktna tožba oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti
Pritrditi je pritožbi tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o njegovem soprispevku k nastali nezgodi v višini 40,00 %.
Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 32, 32/1, 43, 43/2, 55, 71, 71/2 170, 170/1, 170/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik predloga za izvršbo - zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - res iudicata v izvršilnem postopku - ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine - nedopustne pritožbene novote - predmet izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nesorazmerje - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nekonkretizirane navedbe - upoštevni pritožbeni razlogi
Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ponovno dovoliti zaznambe izvršbe, ker je ta že bila dovoljena in vknjižena na podlagi predhodnih sklepov o izvršbi. Ker je bil izvršilni postopek v predhodnih izvršilnih zadevah ustavljen, izvršba za poplačilo terjatev na podlagi istih izvršilnih naslovov pa je bila v obravnavani zadevi nato ponovno dovoljena, je bilo namreč na podlagi prvega odstavka 170. člena ZIZ pri dolžnikovi nepremičnini treba vpisati zaznambo novega postopka izvršbe, v okviru katerega bo izvedena prodaja dolžnikove nepremičnine in izvršeno poplačilo upnikov iz dobljene kupnine. To pa ne bo imelo za posledico morebitnega dvojnega poplačila upnikov, saj se bodo ti v vsakem primeru lahko poplačali le enkrat, in sicer v obsegu terjatev, v zavarovanje katerih so bile vknjižene hipoteke, v vrstnem redu katerih bodo učinkovale zaznambe predmetne izvršbe. Dolžnik se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da kupnina, ki bi bila dobljena za nepremičnino, glede na druge s hipotekami zavarovane terjatve, ki imajo boljši vrstni red, ne bo zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Izvršbo je mogoče dovoliti na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico, če ni izvzeta iz izvršbe ali izvršba nanjo ni omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Morebitne predhodno vknjižene hipoteke ne pomenijo ovire za dovolitev izvršbe. Tudi če bi bilo res, da višina terjatev, ki so zavarovane s temi hipotekami, v trenutku dovolitve izvršbe presega vrednost nepremičnine, ni nujno, da bo takšno stanje tudi v trenutku razdelitve kupnine in da bodo zastavni upniki z boljšim vrstnim redom sploh pridobili pravico do poplačila skladno z določbami 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neutemeljen odpovedni razlog - ekonomski razlog
Dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bilo prenehanje potreb po opravljanju določena dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč ugotovljena dejstva kažejo na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaradi česar je odpoved nezakonita.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-6. ZSZ člen 62.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - razdelitvena masa - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - strošek stečajnega postopka - posebna stečajna masa - stroški posebne razdelitvene mase - dejanje pred začetkom stečaja - načrt razdelitve posebne stečajne mase - stroški upravljanja premoženja
Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso.
ZIZ člen 15. ZPP člen 116, 116/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
premičninska izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - zamuda roka - bolezen pooblaščenca odvetnika med tekom roka za vložitev pravnega sredstva - neupravičen razlog - stroški postopka
Po pojasnjenem ni šlo za nepredvideno, nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, ampak v času pooblastitve znano okoliščino, ki že zato ne more biti opravičljiva. Iz spisa izhaja, da so bila sodna pisanja do navedene pooblastitve vročana dolžniku osebno. Četudi pa bi dolžnik sodeloval z istim odvetnikom že pred navedeno pooblastitvijo, kot navaja v pritožbi, pa bi moral ustrezno skrben pooblaščenec takoj, ko je zbolel, dolžnika obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, da se obrne na drugega odvetnika, ali zagotoviti substitucijo. Ker tega ni storil, je zamudil rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2021 iz neupravičenega razloga.
Glede obtoženega A. A. je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ravnalo na podlagi določbe 387. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče, kadar odloči v korist enega obdolženca, enako ravnati tudi v korist soobdolžencev, ki se niso pritožili ali se niso pritožili v smeri, v kateri se je pritožil obdolženec, v korist katerega je odločilo pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uporaba t. i. beneficium cohaesionis (t. i. privilegij pridruženja) upoštevna, ker gre za soobtožena, ki jima je bila v istem postopku izdana ena sodba.
Sodišče prve stopnje je sprejelo priznanje krivde od obeh obtožencev in ju spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kljub temu, da je v opisu kaznivega dejanja med drugim navedeno, da je obtoženi B. B. z nožem v rokah stekel za oškodovancem in ko se je le-ta ustavil pri Kavalirju, z nožem v rokah zagrozil rekoč, "vrni denar, vrni 250 EUR, daj mi vse" in mu pri tem nož pritisnil pred obraz. Tako izrečena grožnja nakazuje na drugo kaznivo dejanje kot pa je dejanje pravno opredelilo sodišče prve stopnje, ko je obtoženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Iz opisa kaznivega dejanja se torej nakazuje, da bi lahko šlo pri predmetnem kaznivem dejanju za nedovoljeno izterjavo dolga, ki je zasnovana kot posebna kvalificirana oblika kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1.
branje listin - zaslišanje priče - branje zapisnikov o zaslišanju prič - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zaslišanje prič v drugem postopku - soglasje za branje zapisnikov
Da bi sodišče lahko uporabilo določbe drugega odstavka 340. člena ZKP (branje zapisnika o zaslišanju priče s soglasjem strank), bi priča morala biti zaslišana v tem kazenskem postopku, kar pa ni bila. Zaslišana je bila v pravdnem postopku, za branje zapisnika o zaslišanju priče v pravdi soglasje strank, skladno s 339. členom ZKP, ni potrebno. Obramba pa se z branjem pričanja iz pravdnega postopka neposrednemu zaslišanju te priče v kazenskem postopku ni odpovedala.
Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča se kaznivo dejanje žaljive obdolžitve izvrši samo z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.
premoženje stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - sporna terjatev
Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00059054
ZPP člen 154, 155, 155/1. ZOdv člen 2, 2/2. ZST-1 člen 18. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 2-2.
povrnitev pravdnih stroškov - obseg povrnitve stroškov - zastopanje stranke v postopku - zastopanje proti plačilu - zastopanje po odvetniku - prenehanje opravljanja dejavnosti odvetnika - nagrada in stroški odvetnika - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - izjema - opravičeni razlogi - sodna taksa - načelo enkratnega plačila sodne takse - obseg plačila takse za pravna sredstva - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo
Pritožbeno sodišče je znesek stroškov, ki jih tožnica dolguje tožencem, znižalo za stroške zastopanja prvotnega pooblaščenca v času od 1. 9. 2017 do vključno 11. 5. 2021, ko ta ni bil več odvetnik, in za potne stroške obeh pooblaščencev.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - obnova postopka
Obnova postopka je dovoljena le zoper odločbe, s katerimi se meritorno urejajo razmerja. S sklepom, s katerim odloči o predlogu za izrek ukrepa po ZPND, sodišče razmerij med udeleženci postopka ne uredi meritorno. Gre za postopek, ki je po svojih bistvenih lastnostih enak postopku za izdajo regulacijske začasne odredbe.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - prekinitev postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti - udeleženci postopka - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja
Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski, se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Sodišče mora na udeležbo potencialnih udeležencev v postopku določitve skupnega pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da bi bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so potencialni udeleženci, jih pozvati k izjavi, jih seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - razpolaganje dediča z zapuščino - izločitveni zahtevek dedičev - pravni interes - ugotovitven tožba - prehod zapuščine na dediča - litispendenca
Zmotno je naziranje sodišča, da zakoniti dedič nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, da navedeni znesek ne spada v zapuščino. Če dediča na pravdo z ugotovitvenim zahtevkom napoti zapuščinsko sodišče, se pravni interes dediča predpostavlja. Izkazan je s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa in mu ga ni treba posebej izkazovati.
Ob nespornem dejstvu, da je zakoniti dedič dvignil sredstva z bančnega računa zapustnice po njeni smrti, je izpodbijani sklep o napotitvi na pravdo napačen. V času smrti zapustnice so bila sredstva na njenem računu še njena. Tvorila so zapuščino. V obravnavanem primeru je manj verjetna pravica zakonitega dediča, ki trdi, da so bila sredstva njegova. Na pravdo je treba napotiti njega in ne zakonite dedinje. Njena pravica, oprta na zakon, je v obravnavanem primeru bolj verjetna od pravice zakonitega dediča, ki je dvignil sredstva z materinega računa po njeni smrti.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse
Tožnik glede na ugotovljeno premoženjsko stanje ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku. Zaradi siceršnjega slabšega finančnega stanje mu je bilo odloženo plačilo takse.
Zgolj dejstvo, da je sedaj tudi začasno postavljen skrbnik zapuščine potencialni dedič po zapustniku, še ne vzpostavlja nujno konflikta interesov med dediči. Tudi skrbnik (kot potencialni dedič) ima enako kot pritožnica interes, da se zapuščina čim bolje ohrani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064807
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 216.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - kršitev pravic osebnosti - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - višina dohodkov - izguba dohodka - prikrajšanje - izračun prikrajšanja - denarna socialna pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - članarina - upravna taksa - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - duševne bolečine - neurejen pravni status - ekonomski položaj - pravno priznana škoda
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da razlog za tožnikovo začasno nezaposlenost ni izbris iz registra stalnega prebivalstva. Ker se je tožnik v času izbrisa kar štirikrat zaposlil, je očitno, da zaradi izbrisa ni bil onemogočen pri zaposlovanju. Dejstev v zvezi z iskanjem zaposlitve in svojo ne/uspešnostjo pri tem tožnik ni navajal, zato konkretnih razlogov za tri krajša obdobja brezposelnosti ni mogoče ugotoviti. Ker je iskanje nove zaposlitve proces, so krajša obdobja tožnikove nezaposlenosti očitno posledica razmer na trgu dela. Upoštevajoč navedena dejstva je očitno, da vzročne zveze med izbrisom in nezaposlenostjo ni mogoče vzpostaviti. Zahtevek za izgubo dohodka zaradi brezposelnosti je zato utemeljeno zavrnjen.
Za čas, ko je bil zaposlen, tožnik ne zatrjuje, da je zaslužil manj, kot je znašala denarna socialna pomoč; njegovega gmotnega prikrajšanja zato ni treba primerjati z višino socialne pomoči.
Utemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za plačilo članarin in prostovoljnih prispevkov Helsinškemu monitorju. Za plačilo teh stroškov se je tožnik odločil prostovoljno, njihove potrebnosti in povezave s svojim položajem/statusom pa ni niti zatrjeval niti dokazal.
Tožena stranka neutemeljeno graja odškodnino za – s plačilom upravnih taks – nastalo škodo v višini 347,04 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnik poleg plačila upravnih taks, katerih nastanek je dokumentiral z listinami (154,86 EUR), specificirano navedel tudi druge stroške, v nastanek katerih ni mogoče dvomiti. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bilo tožniku naloženo pretežko dokazno breme, če bi po višini in vrsti specificirane stroške moral dokazovati tudi z listinami. Zadostuje tožnikova izpoved o nastanku in plačilu teh stroškov. Iz specifikacije je razvidno, kateri stroški so priznani v zvezi s statusom drugih družinskih članov, zato je izključeno njihovo dvojno uveljavljanje.
Enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno z izbrisom, je prisojena zaradi tožnikove negotovosti in strahu zase in za svojo družino. Z izpovedbami tožnika, njegove žene in hčere je ugotovljeno, da se je življenje odvijalo drugače, kot bi se sicer.
Odločitev, da se v tem postopku ugotovljena odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zmanjša za v upravnem postopku določeno odškodnino (6.050,00 EUR), temelji na drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP. ZPŠOIRSP ne predpisuje omejitev ali kakšnih pravil pri poračunavanju; kljub temu, da so merila za določitev odškodnine v sodnem in upravnem postopku različna. Merilo za določitev odškodnine v upravnem postopku je obdobje izbrisa, v sodnem postopku pa se odškodnina določa na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno opozarja na nujnost ločevanja odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pri poračunavanju, saj je pomembna zgolj višina – v dveh različnih postopkih – ugotovljene odškodnine.
zamudna sodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake stvari - obvestilo o napaki - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da je tožnik skladno z 639. členom OZ toženko opozoril na napake, jo pozval k njihovi odpravi in ji v ta namen določil primerni rok. Ker slednja napak ni odpravila, je tožnik opravičen od toženke zahtevati znesek, ki je potreben za odpravo napake. Eden od jamčevalnih zahtevkov je tudi pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške, ki obsega naročnikovo (materialnopravno) upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake (po drugem podjemniku). Ta jamčevalni zahtevek mora zato naročnik v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ uveljaviti sodno (z ustreznim dajatvenim zahtevkom), ker sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - uporaba tuje stvari - plačilo uporabnine - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - ukrepi za odpravo kršitev - izbira ukrepa - dogovor - prekarij - odločanje v mejah zahtevka - izračun nadomestila - nujna pot - časovne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočnosti odločbe - zaključek glavne obravnave - relevantno časovno obdobje - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Ustanovitev nujne poti ne vpliva na izračun uporabnine za obdobje, za katero je bila uporabnina tudi priznana. Prav tako ustanovljena nujna pot ne vpliva na nedenarno obveznost, ki je bila tožencema naložena, saj bosta toženca ustanovitev nujne poti lahko uveljavljala šele v ugovoru v morebitni izvršbi. Gre za vprašanje časovnih mej pravnomočnosti, ki določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost, kar pomeni stanje do katerega trenutka sodišče lahko upošteva, ko odloča v zadevi. Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar je zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Zato je logično, da dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema. Sodišče lahko torej pri sojenju upošteva le tisto, kar je obstajalo v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave.