sklep o pravdnih stroških - ponovna odločitev o isti stvari - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - sprememba odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki med drugim priznalo tudi stroške odgovora na pritožbo z dne 7. 7. 2021 v višini 375 točk in 2 % materialne stroške, ker je prezrlo, da so bili ti stroški priznani že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1283/2021 z dne 17. 11. 2021. Pritožba po povedanem utemeljeno očita kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
protipravnost ravnanja - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - okoljska škoda - lastninsko preoblikovanje
Tožnica, ki je sicer občina, v predmetnem gospodarskem sporu ne vtožuje okoljske škode v smislu ZVO-1 in ZVO za čezmerno obremenitev okolja (glej 9. člen ZVO) oziroma škode, ki v primeru dovoljenega obrata presega krajevno običajne meje. Ne gre za škodo zaradi onesnaževanja okolja. Že zaradi navedenega je treba zavrniti vse tožničine pritožbene očitke, ki se nanašajo na zatrjevano odškodninsko odgovornost toženke na tej podlagi.
Tožnica vtožuje škodo (strošek), ki ji je nastala na lastnih (prej s strani toženke pogodbeno in neodplačno na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) prenesenih) nepremičninah zaradi izvršitve investitorju (tožnici) izrečene inšpekcijske odločbe. Tožnici je bila naložena ustrezna oddaja oziroma sanacija pri gradbenem posegu izkopane zemljine (nevarnega gradbenega odpadka). Za gradbeni poseg, s katerim so nastali nevarni odpadki, se je odločila tožnica sama in ob poznavanju dejstev o onesnaženosti zemljine. Rezultat oziroma vtoževana škoda ni nastala zaradi spornega delovanja toženke do leta 1970, ampak zaradi delovanja same oškodovanke, ki je z opisanim ravnanjem (izkopom zemljine kljub vedenju o njeni onesnaženosti in posledično povzročitvijo nevarnih gradbenih odpadkov) v vsakem primeru prekinila pravno relevantno vzročnost in je neutemeljeno sklicevanje na nekakšno zatrjevano naravno vzročnost (na obstoj težkih kovin v zemljini zaradi toženkine industrije). Nevarne gradbene odpadke je povzročila sama tožnica.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/2, 19, 68, 68/1, 68/2.. ZPP člen 154.
povrnitev stroškov - priča - odškodninski spor
Ker v zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor, v tem primeru glede stroškov postopka ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZDSS-1, temveč določbe ZPP, ki se nanašajo na povračilo stroškov postopka.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - postavitev ograje - obrazložitev zavrnitve dokaza - pritožbene novote
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Razpravljanje o tem, da tožeča stranka ni lastnik niti najemnik spornega zemljišča zato za odločitev nima nobenega pomena, saj je pomembna samo posest, torej dejanska oblast nad spornim delom zemljišča. Obstoj tožnikove posesti pa je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Ni pomembno, kdaj točno je bilo izvedeno motilno dejanje, ampak kdaj je tisti, ki je bil moten v svoji mirni posesti, izvedel za motenje.
Varstvo posesti je namenjeno le začasni ureditvi razmerji in vzpostavitvi zadnjega mirnega posestnega stanja pred motenjem. Trajno se razmerja med strankami uredijo v petitorni pravdi, v kateri pa se razpravlja in ugotavlja stvarne pravice strank na spornem zemljišču.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske zgradbe - načrt vzdrževanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - nujna vzdrževalna dela - rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad
Skladno z določilom prvega odstavka 29. člena SZ-1 etažni lastniki o poslih, ki presegajo redno upravljanje stanovanjske hiše, odločajo s 75 % solastniških deležev. Kot je zgoraj pojasnjeno, je predmet vzdrževanja v tej pravdi energetska prenova večstanovanjske stavbe, ki pred tem ni imela toplotne izolacije fasade. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so etažni lastniki skladno z zakonom z navadno večino izposlovali sklep o povečanju sredstev za posle rednega vzdrževanja, vendar so ti posli presegali okvir rednega vzdrževanja.
Odločanje o načrtu vzdrževanja šteje za posel rednega upravljanja (tretji odstavek 26. člena SZ-1) le, če gre dejansko za zadeve, ki se nanašajo na redno vzdrževanje. Torej za posle, ki se skladno z veljavnimi predpisi štejejo za redno vzdrževanje. Drugačno razlaganje tega določila bi pomenilo obid zakona, saj bi omogočalo, da se za navadno solastniško večino sprejme tudi odločitev o povišanju plačil v rezervni sklad zaradi izvedba poslov, ki ne predstavljajo rednega vzdrževanja. To pa ni skladno z naravo in namenom rezervnega sklada.
Gre torej za uporabo italijanskega Civilnega zakonika (Codice civile), ki je materialno pravni predpis in ne procesni. V okviru tega materialnopravnega predpisa so določeni pojmi obličnosti oziroma neobličnosti pogodbe, omejitve pri dokazovanju obstoja pogodbe, dokaznega bremena itd., kar je razvidno tudi iz priložene (in citirane) italijanske sodne prakse in je potrebno upoštevati za pravilno uporabo tega materialno pravnega predpisa.
ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obtožnica - stvarna pristojnost
Ob odločanju o ugovoru senat sicer lahko odloči tudi o stvarni pristojnosti, vendar mora takšno odločitev sprejeti še preden ugovor zavrne kot neutemeljen.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057757
URS člen 156. ZUstS člen 23. ZPP člen 338. ZBan-1 člen 261e.
prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem - protiustavnost - imetniki podrejenih obveznic - procesni sklep
Iz 156. člena Ustave RS in 23. člena ZUstS izhaja, da sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z Ustavo RS. Dolžno pa je resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Šele ko bo sodišče uporabilo za tožnika sporne določbe zakonov (ZBan-1, ZPSVIKOB) in šele ko bo razvidna njihova materialnopravna razlaga in če bo ta taka, da bo pritožbeno sodišče presodilo, da posega v ustavnopravne pravice tožnika, bo lahko postopek prekinilo in sprožilo postopek pred ustavnim sodiščem.
Naloga izvedenskega organa je, da vsak član komisije preuči medicinsko dokumentacijo s svojega specialističnega področja, zavarovanca osebno pregleda, poda ločeno mnenje, nato pa ob upoštevanju posameznih mnenj sodelujočih specialistov izvedenski organ poda skupno mnenje o vprašanju, ki mu ga je zastavilo sodišče. Po dosedanji sodni praksi se v teh primerih vsakemu izvedencu posebej priznava nagrada po 40. členu Pravilnika, saj se delo članov izvedenskega organa v ničemer ne razlikuje od dela izvedencev posameznikov. To velja toliko bolj za konkretni primer, ko je bilo z mnenjem Fakultetne komisije razčiščevano in odgovorjeno na eno najbolj zahtevnih strokovno medicinskih vprašanj in sicer, ali je bilo že leta 2008 tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da je zaradi shizofrenije bila pri njem podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo (tako za šolanje, ki je bilo prekinjeno, kot tudi za krajšo zaposlitev nekaj mesecev, do katere kasneje ni nikoli več prišlo).
pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - neuspešna izvršba
Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznosti, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se upnik ni odpovedal svojemu varstvu v izvršilnem postopku, ampak je podal umik v posledici neuspešne izvršbe (odsotnost rubljivih izvršilnih predmetov). Umik v navedenem položaju nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka samovoljno presodila, da se mora tožnik z 11. 4. 2016 vrniti na delo. Ali so podani razlogi, zaradi katerih je utemeljena začasna nezmožnost za delo, sta odločala imenovani zdravnik in po pritožbi tožnika tudi zdravstvena komisija. Oba organa sta pristojna za odločanje o začasni nezmožnosti za delo po določbah ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru nikakor ni mogoče govoriti o samovoljnosti ravnanja organov tožene stranke.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora - izvršba na nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet prodaje lastniški delež na nepremičninah in da zato ne more biti obrazložen ugovor tretje na premičnine, ki naj bi se domnevno nahajale v nepremičninah.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-2, 81/3, 81/5, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/1, 137/1-1, 229, 229/1, 229/2, 229/5.
nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela - COVID-19 - odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda
Ker osebni zdravnik kot razlog za začasno nezmožnost za delo ni navedel izolacije, tožnik kot delodajalec do povračila nadomestila ne more biti upravičen že od prvega dne bolniške odsotnosti zavarovanke, kot je določeno v 1. točki prvega odstavka 137. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Oba izvedenca sta prepričljivo pojasnila vpliv tožničinega zdravstvenega stanja na njeno delazmožnost, pri čemer sta vsak s svojega medicinskega področja enotna v tem, da tožničino zdravstveno stanje ni takšno, ki bi utemeljevalo popolno izgubo delazmožnosti. S pomočjo obeh izvedencev je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je tožnica še vedno sposobna za delo z že priznanimi omejitvami. Drugače kot sta ugotovila izvedenca niti ne izhaja iz tožničinih izvidov. Mnenji izvedencev pa sta skladni tudi z mnenji invalidske komisije I. in II. stopnje.
ZIZ člen 178, 178/2, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - cenilno poročilo - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave
Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se cenilka v svojem odgovoru ni obrazloženo opredelila do njegovih pripomb. Opredelitev do dolžnikovih pripomb in obrazloženi razlogi, zakaj je sodišče prve stopnje kljub dolžnikovih obrazloženim in dokazno podprtim pripombam mnenju cenilke v celoti sledilo, so izostali tudi v izpodbijanem sklepu. Drži sicer, da dolžnik na odgovor cenilke ni podal dodatnih pripomb, vendar glede na povsem pavšalno vsebino tega odgovora, s katerim na dolžnikove pripombe ni bilo niti delno odgovorjeno, to dejstvo samo po sebi ne utemeljuje zaključka, da je cenilka izdelano cenitev nepremičnin zadostno utemeljila.
Ker se dolžnik na podlagi izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti z razlogi, iz katerih sodišče prve stopnje njegovim pripombam na cenitev ni sledilo in je kljub pripombam ugotovitev vrednosti nepremičnine v celoti oprlo na izdelano cenitev, je bila s tem kršena njegova pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za izrek ukrepa - sodni izvedenec - potrebnost in sorazmernost ukrepa - namestitev v varovani oddelek - odprti oddelek - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - duševna motnja
Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni naredilo nič narobe, ko se je oprlo na ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, saj samo nima strokovnega znanje, da bi lahko ugotovilo, če bi bilo mogoče zasledovani cilj doseči z milejšim ukrepom. Obrazložitev potrebe po namestitvi pridržane osebe na odprt oddelek socialno varstvenega zavoda je temeljita in prepričljiva ter povsem v zadostni meri pojasni, da vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči.
ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - preklic javne dražbe - nesuspenzivno pravno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izselitev - primeren rok
Ne drži bistvena pritožbena teza, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravnih sredstvih tretje pred javno dražbo. Tako bi veljalo, če bi imela suspenzivni učinek. Vendar za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča.
Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.
Izrek nima dikcije ″vseh z dolžnikom živečih oseb″, zato učinkuje le zoper dolžnika. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.
ZPrCP člen 106, 106/3.. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (2011) člen 3.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - metadon
Po določbi 3. člena Pravilnika o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, z zdravili, ki vsebujejo prepovedane droge, sicer lahko vozi vozilo, vendar le, če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov. Pritožnik ne trdi, da bi bila njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu, zato v nobenem primeru ne bi smel voziti in sodišču ob dejstvu, da so bile v obdolženčevi krvi najdene prepovedane droge, ni bilo treba izvajati dokaza z izvedencem.
odlog izvršbe - ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile ugovorne trditve pavšalne. Zgolj navedba poteka priposestvovalne dobe dvajset let brez konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s priposestvovanjem nepremičnin ne zadošča.
Nobeno od pravnih sredstev tretje ni zadržalo teka izvršilnega postopka in je sodišče prve stopnje lahko z njim nadaljevalo. Za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.