ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo - zdravstveno stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - standard nezakrivljenosti
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožnice za vložitev te vloge, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo to vlogo.
Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima nobenih pravnih učinkov.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki se ukvarja z logistiko in transportom, ne more vzdržati pritožbeno stališče, da se zaposlena pri tožeči stranki ob sklenitvi zavarovalne police na zavarovano vrednost 5.000,00 EUR ni zavedala, da je približno 50.000,00 EUR vredno vozilo podzavarovano. Zavarovalna zastopnica je sicer izpovedala, da je zaposleno pri tožeči stranki v telefonskem pogovoru tudi na to dejstvo posebej opozorila, v dokaznem postopku pa je bilo ugotovljeno tudi, da so bili tožeči stranki ob podpisu zavarovalne police izročeni splošni pogoji, ki definirajo pojem podzavarovanja in njegove posledice.
zahteva za sodno varstvo - zasebno varovanje - sklenitev pogodbe - storilec prekrška - pogodba
Naročnik storitev zasebnega varovanja je bila družba B. d.o.o., ki upravlja lokal C., ta družba pa je pogodbo sklenila z družbo D. d.o.o. kot izvajalcem storitve zasebnega varovanja, pravna oseba A. d.o.o. pa je v tej zadevi sodelovala kot "drugi imetnik licence" na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 3. 2019, ki pa je ni mogoče šteti kot pogodbo o zasebnem varovanju, ker ni sklenjena z naročnikom, ampak z drugim izvajalcem zasebnega varovanja. Zagovornik tako pravilno opozarja, da pravna oseba A. d.o.o. v predmetni zadevi nastopa zgolj kot ″drugi imetnik licence, ki sodeluje pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku″ in da v takem primeru drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 zavezuje tistega imetnika licence, ki z naročnikom storitve sklene pisno pogodbo, v konkretnem primeru torej družbo D. d.o.o.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/7, 31, 31/3. ZP-1 člen 68.
zahteva za sodno varstvo - osna obremenitev vozil na javnih cestah - načelo materialne resnice - skupna masa vozila - verodostojnost dokazil
Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.
Na podlagi navedenega sporazuma (s sporazumom je dovoljena uporaba poti tožniku ne samo po občini, temveč tudi po tožencu, vse do preklica) je tožnik pridobil položaj prekarista, ki pa ne uživa posestnega varstva zoper toženca kot solastnika oziroma sedaj lastnika nepremičnine, ki je preklical dogovorjeni prekarij, to je uporabo poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056927
SPZ člen 223-1, 223-2. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 108. ZKN člen 18, 84, 160.
tožbeni zahtevek - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen tožbeni zahtevek - poprava tožbe - poziv na popravo tožbe - sklepčnost - stvarna služnost - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - kataster
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Kadar je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati.
ZPP člen 142, 214, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 338, 338/2. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - vročanje na naslovu prebivališča - pasivnost tožene stranke - neizpodbojna domneva - priznano dejstvo - sklepčnost tožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog - tožba za izpraznitev stanovanja - plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - potek najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Če so izkazani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče ne sme ugotavljati ali je tožeča stranka predlagala dokaze za utemeljitev resničnosti tožbenih trditev.
stroški postopka - odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - zavrnitev predloga stranke
V sodbi Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Cp 1861/2021 z dne 30. 3. 2022 ni izostala odločitev o stroških sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče predlog tožene stranke za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
prenehanje izvenzakonske skupnosti - spor glede velikosti deležev - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nematerialni prispevek zakoncev - celovita presoja - dokazna ocena - vlaganja v nepremičnino - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti
Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje partnerjev pri posameznih nalogah (na primer: rojstvo in odraščanje otrok ter s to okoliščino povezana vzgoja in oskrba otrok, menjava službe, večja angažiranost enega pri domačih delih in otrocih omogoča drugemu večjo angažiranost za pridobivanje dohodka in podobno). Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine. Različnih oblik prispevkov partnerjev pri pridobivanju skupnega premoženja pa ni mogoče natančno izmeriti in pravda o ugotovitvi deleža na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda. Zato zgolj matematično seštevanje dohodkov, kot to počne tožnik, ne more biti odločilnega pomena.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Partner, ki po prenehanju zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059316
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/2-1, 71/2-4. SPZ člen 142. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3.
odlog izvršbe - aktivna legitimacija - hipotekarni dolžnik - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost - bagatelni znesek
Skladno z novejšimi izhodišči sodne prakse je presoja škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ do določene mere omiljena, če gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, saj je treba upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika, seveda tudi v tem obsegu le v okviru trditvenega in dokaznega bremena dolžnika.
Morebitna izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki intenzivno poseže v položaj dolžnika in njegovih družinskih članov, vendar pa zgolj dejstvo, da nepremičnina, na katero se vodi izvršba, predstavlja dom dolžnika in njegove (širše) družine, samo po sebi še ne zadošča za odlog izvršbe. Dolžnik bi namreč v konkretnem primeru z izgubo nepremičnin moral in mogel računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma vsaj od pridobitve nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku od prvotne dolžnice, ki jih je z izvršilnim naslovom obremenila s pogodbeno hipoteko, zato izguba teh nepremičnin pomeni le škodo kot logično posledico izvršbe. Škode, ki bi to presegla, pa dolžnik ni zatrjeval v zadostni meri oziroma dovolj določno, da bi bilo njegove navedbe sploh mogoče vsebinsko presoditi.
Neutemeljene so navedbe, da bi moralo sodišče, ko je dolžnikove navedbe prepoznalo za presplošne in pavšalne, v okviru materialno procesnega vodstva dolžnika pozvati k dopolnitvi teh navedb. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka – odvetnica. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen varstvu dolžnikov, da se njihov dom ne bi prodal zaradi izterjave terjatev praviloma nizke vrednosti, ki bi jih bili dolžniki sposobni v času odloga poravnati ob podpori socialne mreže (sorodnikov, prijateljev, sosedov), socialnih pomoči in humanitarnih organizacij. Namen je torej v tem, da dolžnik obdrži svoj dom in upnika v doglednem času poplača na drug način. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine v tem primeru ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih, nižjih terjatev, o tem pa v primeru terjatve, ki že po sklepu o izvršbi znaša skoraj 20.000,00 EUR, ni mogoče govoriti. Taka višina terjatve (ki se bo še povečevala zaradi nastajanja novih izvršilnih stroškov) tudi že presega 17% ocenjene vrednosti dolžnikovega deleža nepremičnine (111.600,00 EUR) in o očitnem nesorazmerju tudi zato ni mogoče govoriti.
pripravljalni postopek - kazenska odgovornost - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - mladoletnik - tatvina
Ključno vprašanje v zadevi je, ali že z dopolnitvijo 14 leta, torej z dnem ko oseba dopolni 14 let, lahko kazenskopravno odgovarja. Stališči državne tožilke in zagovornice sta napačni, saj se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan, ko je dopolnil 14 let.
prepoved reformationis in peius - sodna taksa - stroški postopka
Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.
A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.