sklep o prodaji - izklicna cena - varščina - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - pravni interes ločitvenega upnika - posebna stečajna masa - vrstni red poplačila upnikov
Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.
V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.
sodna taksa - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravočasnosti vloženega predloga za obročno plačilo sodne takse prezrlo določbo tretjega odstavka 14. a člena ZST-1, po kateri rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog v primeru, ko sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga. Upoštevajoč, da je je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17350/2020-49 z dne 18. 10. 2021 zasebnemu tožilcu vročen 29. 10. 2021 (povratnica na l. št. 117), je rok za vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse pričel teči 19. 10. 2021 in je tako predlog zasebnega tožilca za obročno plačilo sodne takse, ki ga je vložil 8. 11. 2021 pravočasen.
delni umik tožbe - delna sodba - stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - popravni sklep - končna odločba - preuranjena odločitev - prepoved reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo. Ker izpodbijani sklep ni končna odločba, je bila izpodbijana odločitev o obveznosti tožeče stranke povrnitve stroškov postopka prve, druge in tretje toženke glede delno umaknjenega dela tožbe preuranjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
ZST-1 člen 16, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122.
sodna taksa za umik pritožbe
Sodna taksa je bila glede na to, da ni bila plačana sodna taksa za pritožbeni postopek in se je zato štelo, da je bila pritožba tožene stranke z dne 6. 1. 2020 umaknjena, pravilno odmerjena.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - nedovoljen predlog - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - sodni rok - zamuda sodnega roka - prepozna pripravljalna vloga - upoštevanje prepozne vloge - opravičljiva zamuda stranke - brez svoje krivde - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne utemeljuje opravičenost zamude vsakega procesnega roka, pač pa le taka zamuda roka, pri kateri stranka nameravanega procesnega dejanja pozneje ne more več opraviti. Stranka mora biti torej prekludirana - zamujen rok mora biti prekluzivni.
286.a člen ZPP omogoča sodišču, da s pisnimi pozivi vzpodbudi stranke k pravočasnemu podajanju pripravljalnih vlog, ki naj pripomore h koncentraciji in pospešitvi ter ekonomičnosti postopka. Sodišče tako lahko strankam postavi zavezujoče roke (pod grožnjo prekluzije) za predložitev pisnih pripravljalnih vlog. Vendar prekluzija ni absolutna. Če stranka zamudi postavljeni rok, ne izgubi pravice do podajanja (prepoznih) vlog. Sankcija za nespoštovanje postavljenega roka je le pogojno neupoštevanje nepravočasno predložene pripravljalne vloge. Kljub zamudi jo sodišče še vedno lahko upošteva, če stranka opraviči, da je predhodno ni mogla predložiti brez svoje krivde, ali če sodišče presodi, da dopustitev vloge ne bi zavlekla reševanja spora.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo - zdravstveno stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - standard nezakrivljenosti
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
ZPP člen 142, 214, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 338, 338/2. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - vročanje na naslovu prebivališča - pasivnost tožene stranke - neizpodbojna domneva - priznano dejstvo - sklepčnost tožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog - tožba za izpraznitev stanovanja - plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - potek najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Če so izkazani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče ne sme ugotavljati ali je tožeča stranka predlagala dokaze za utemeljitev resničnosti tožbenih trditev.
stroški postopka - odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - zavrnitev predloga stranke
V sodbi Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Cp 1861/2021 z dne 30. 3. 2022 ni izostala odločitev o stroških sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče predlog tožene stranke za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
prenehanje izvenzakonske skupnosti - spor glede velikosti deležev - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nematerialni prispevek zakoncev - celovita presoja - dokazna ocena - vlaganja v nepremičnino - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti
Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje partnerjev pri posameznih nalogah (na primer: rojstvo in odraščanje otrok ter s to okoliščino povezana vzgoja in oskrba otrok, menjava službe, večja angažiranost enega pri domačih delih in otrocih omogoča drugemu večjo angažiranost za pridobivanje dohodka in podobno). Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine. Različnih oblik prispevkov partnerjev pri pridobivanju skupnega premoženja pa ni mogoče natančno izmeriti in pravda o ugotovitvi deleža na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda. Zato zgolj matematično seštevanje dohodkov, kot to počne tožnik, ne more biti odločilnega pomena.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Partner, ki po prenehanju zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
Na podlagi navedenega sporazuma (s sporazumom je dovoljena uporaba poti tožniku ne samo po občini, temveč tudi po tožencu, vse do preklica) je tožnik pridobil položaj prekarista, ki pa ne uživa posestnega varstva zoper toženca kot solastnika oziroma sedaj lastnika nepremičnine, ki je preklical dogovorjeni prekarij, to je uporabo poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056927
SPZ člen 223-1, 223-2. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 108. ZKN člen 18, 84, 160.
tožbeni zahtevek - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen tožbeni zahtevek - poprava tožbe - poziv na popravo tožbe - sklepčnost - stvarna služnost - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - kataster
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Kadar je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059316
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/2-1, 71/2-4. SPZ člen 142. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3.
odlog izvršbe - aktivna legitimacija - hipotekarni dolžnik - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost - bagatelni znesek
Skladno z novejšimi izhodišči sodne prakse je presoja škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ do določene mere omiljena, če gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, saj je treba upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika, seveda tudi v tem obsegu le v okviru trditvenega in dokaznega bremena dolžnika.
Morebitna izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki intenzivno poseže v položaj dolžnika in njegovih družinskih članov, vendar pa zgolj dejstvo, da nepremičnina, na katero se vodi izvršba, predstavlja dom dolžnika in njegove (širše) družine, samo po sebi še ne zadošča za odlog izvršbe. Dolžnik bi namreč v konkretnem primeru z izgubo nepremičnin moral in mogel računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma vsaj od pridobitve nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku od prvotne dolžnice, ki jih je z izvršilnim naslovom obremenila s pogodbeno hipoteko, zato izguba teh nepremičnin pomeni le škodo kot logično posledico izvršbe. Škode, ki bi to presegla, pa dolžnik ni zatrjeval v zadostni meri oziroma dovolj določno, da bi bilo njegove navedbe sploh mogoče vsebinsko presoditi.
Neutemeljene so navedbe, da bi moralo sodišče, ko je dolžnikove navedbe prepoznalo za presplošne in pavšalne, v okviru materialno procesnega vodstva dolžnika pozvati k dopolnitvi teh navedb. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka – odvetnica. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen varstvu dolžnikov, da se njihov dom ne bi prodal zaradi izterjave terjatev praviloma nizke vrednosti, ki bi jih bili dolžniki sposobni v času odloga poravnati ob podpori socialne mreže (sorodnikov, prijateljev, sosedov), socialnih pomoči in humanitarnih organizacij. Namen je torej v tem, da dolžnik obdrži svoj dom in upnika v doglednem času poplača na drug način. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine v tem primeru ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih, nižjih terjatev, o tem pa v primeru terjatve, ki že po sklepu o izvršbi znaša skoraj 20.000,00 EUR, ni mogoče govoriti. Taka višina terjatve (ki se bo še povečevala zaradi nastajanja novih izvršilnih stroškov) tudi že presega 17% ocenjene vrednosti dolžnikovega deleža nepremičnine (111.600,00 EUR) in o očitnem nesorazmerju tudi zato ni mogoče govoriti.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - doplačilo sodne takse za redni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - zakonska presumpcija - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Po prvem odstavku 158. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, v nasprotnem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Umika tožbe tožeča stranka sodišču ni poslala. Kot upoštevnega pravočasnega umika tožbe tudi ni mogoče šteti njenega neplačila sodne takse za redni postopek, katerega posledica je zakonska presumpcija umika.
Tožeča stranka sama navaja in dokazuje, da je tožena stranka že 17. 11. 2021 izpolnila pretežni del svoje obveznosti v znesku 20.540,63 EUR, to pa je v času, ko je še tekel izvršilni postopek (sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je bil izdan šele 8. 12. 2021). Plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek pa je bil izdan šele 21. 1. 2021, ki ga je tožeča stranka prejela 25. 1. 2021. Iz navedenega časovnega sosledja plačila pretežnega dela obveznosti tožene stranke in procesnih dejanj sodišča, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.