zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - nedovoljen predlog - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - sodni rok - zamuda sodnega roka - prepozna pripravljalna vloga - upoštevanje prepozne vloge - opravičljiva zamuda stranke - brez svoje krivde - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne utemeljuje opravičenost zamude vsakega procesnega roka, pač pa le taka zamuda roka, pri kateri stranka nameravanega procesnega dejanja pozneje ne more več opraviti. Stranka mora biti torej prekludirana - zamujen rok mora biti prekluzivni.
286.a člen ZPP omogoča sodišču, da s pisnimi pozivi vzpodbudi stranke k pravočasnemu podajanju pripravljalnih vlog, ki naj pripomore h koncentraciji in pospešitvi ter ekonomičnosti postopka. Sodišče tako lahko strankam postavi zavezujoče roke (pod grožnjo prekluzije) za predložitev pisnih pripravljalnih vlog. Vendar prekluzija ni absolutna. Če stranka zamudi postavljeni rok, ne izgubi pravice do podajanja (prepoznih) vlog. Sankcija za nespoštovanje postavljenega roka je le pogojno neupoštevanje nepravočasno predložene pripravljalne vloge. Kljub zamudi jo sodišče še vedno lahko upošteva, če stranka opraviči, da je predhodno ni mogla predložiti brez svoje krivde, ali če sodišče presodi, da dopustitev vloge ne bi zavlekla reševanja spora.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - bolnišnično zdravljenje - odškodninska odgovornost zdravnika - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - izbira metode zdravljenja - ravnanje lege artis - izvedensko mnenje - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Izvedenci so v postopku pred sodiščem tisti, ki podajo mnenje v smeri pravilnega postopanja zdravnikov v dani situaciji, zato bi moralo sodišče prve stopnje večjo oziroma bistveno težo dati prav ugotovitvam izvedencev.
delni umik tožbe - delna sodba - stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - popravni sklep - končna odločba - preuranjena odločitev - prepoved reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo. Ker izpodbijani sklep ni končna odločba, je bila izpodbijana odločitev o obveznosti tožeče stranke povrnitve stroškov postopka prve, druge in tretje toženke glede delno umaknjenega dela tožbe preuranjena.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057595
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/2.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator - zakonitost dokazov
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti namreč ni zapisnik po 55. členu ZP-1. Določbe 55. člena ZP-1 namreč veljajo za sestavljanje zapisnikov v hitrem postopku o prekršku tj. postopku, ki ga vodi prekrškovni organ. V predmetni zadevi je zaradi visoke stopnje koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu uveden redni sodni postopek, zato je vse pouke, za katere obdolženec misli, da bi mu jih morali dati policisti, dobil v vabilu sodišča na zaslišanje in bi jih dobil tudi na zaslišanju, v kolikor bi se ga udeležil. Postopek preizkusa alkoholiziranosti pa še ni postopek o prekršku
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - subjektivni razlogi na strani stranke
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče odobriti zgolj na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki mora biti vložen hkrati s pravnim sredstvom, ki ga je vlagatelj vložil prepozno, v vsebinskem pogledu pa je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če vlagatelj izkaže, da je do zamude roka prišlo iz objektivno opravičljivih razlogov. Človeške napake na strani obdolženca ni mogoče šteti kot nek zunanji, do vlagatelja neodvisen dogodek ali okoliščino, ki mu je preprečila vložitev pravnega sredstva, temveč gre za izrazito subjektivno okoliščino, s katero ni mogoče upravičiti ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 224, 224/4, 226, 226/6, 287, 287/2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
zamudna sodba - vročitev sodnih pisanj - vročanje v tujino - potrdilo o vročitvi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - uporaba standardnega obrazca iz priloge ii uredbe (es) št. 1393/2007 - izvedba dokazov - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - branje listinskih dokazov
Glede na izostalo trditveno podlago, ki bi jo lahko potrdila z zaslišanjem prič A. A. in B. B. in neprimeren dokaz s tehtanjem sodne pošiljke, druga toženka zgolj z zaslišanjem B. B., ki bi izpovedal, da spornega obrazca v kuverti ni bilo, ni dosegla tolikšne mere določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi kot javne listine, da je zgolj zato predlagano zaslišanje mogoče celo oceniti kot neprimeren dokaz, kar zadošča za njegovo zavrnitev, in pri tem ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno. Ne gre namreč spregledati, da je druga toženka odgovor na tožbo vendarle vložila, pri čemer se je tudi zavedala, da ga vlaga prepozno. Če bi šlo še za kakšne druge okoliščine, o katerih bi lahko izpovedala le ta priča in bi to druga toženka tudi navedla v dokaznem predlogu, bi bil takšen predlog lahko utemeljen. V konkretnih okoliščinah primera, upoštevajoč tudi zahteve učinkovitosti, pospešitve in ekonomičnosti postopka, pa je odločitev sodišča o zavrnitvi predlaganega zaslišanja pravilna.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - nagrada stečajnega upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja - končno poročilo stečajnega upravitelja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pritožnik skuša s pritožbo proti sklepu o končanju stečajnega postopka sanirati sklepe sodišča prve stopnje, izdane v zvezi z nagrado upravitelju in stroški stečajnega postopka. Posamezen sklep, izdan v stečajnem postopku, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, saj presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, in temu sledeč sklep o končanju postopka osebnega stečaja nista namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku (primerjaj VSL Cst 420/2017 z dne 26. 7. 2017).
Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Večina pritožbenih navedb pa je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi v dosedanjem postopku kakorkoli načel vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pravilnosti sklepov o stroških stečajnega postopka oziroma o nagradi upravitelja.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - koncesijska pogodba - inšpekcija dela - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - inšpekcijska odločba - samovoljno ravnanje - odprava odločbe - načelo pravne varnosti - ex tunc učinek - učinkovanje ex tunc
Tožnica je z vročitvijo odločbe Socialne inšpekcije vedela, da ne sme nadaljevati z opravljanjem storitev po koncesijski pogodbi. Ukrep prepovedi je bil tožnici izrečen s strani oblastnega organa. Načelo pravne varnosti zagotavlja posameznikom, ki se zanesejo na veljavne pravne akte, da zaradi tega ne bodo trpeli škodljivih posledic. V konkretnem primeru to pomeni, da toženka, ki se je zanesla na to, da bo tožnica spoštovala prepoved v času, ko je bila le-ta izrečena z odločbo Socialne inšpekcije in je veljala, ne more trpeti škodljivih posledic samovoljnega ravnanja tožnice. Zahteva po plačilu storitev, opravljenih v tem času, namreč pomeni, da bi se učinek načela pravne varnosti izničil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 120, 120/3, 619.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - splošni pogoji pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dolžnost izpolnitve obveznosti - protispisnost - uveljavljanje napak volje - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili tožencu pogoji jamstva skupaj s pogodbo in računom poslani po pošti, je pravilno štelo, da ti pogoji predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev.
Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za tehnično napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo z drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici.
Če je pogodba obremenjena z napakami volje, je izpodbojna, izpodbojna pogodba pa je veljavna in torej zavezuje, dokler ni razveljavljena. Ker tožena stranka ni zahtevala razveljavitve podjemne pogodbe zaradi napak volje, njene navedbe v zvezi s tem, da je pogodbo sklenila v zmoti oziroma prevarana, niso pravno pomembne.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - podatki o premoženjskem stanju prosilca - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse ni podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve; samo dejstvo obstoja obveznosti v zatrjevani višini še ne zadostuje za ugotovitev, da tožeča stranka takse ne more plačati oziroma da bi bila z njenim plačilom ogrožena njena dejavnost. Za takšen zaključek bi morala podati konkretnejše navedbe o vrstah svojih obveznosti, njihovi zapadlosti ter pomenu tega za svoje poslovanje, česar pa ni storila.
zahteva za sodno varstvo - zasebno varovanje - sklenitev pogodbe - storilec prekrška - pogodba
Naročnik storitev zasebnega varovanja je bila družba B. d.o.o., ki upravlja lokal C., ta družba pa je pogodbo sklenila z družbo D. d.o.o. kot izvajalcem storitve zasebnega varovanja, pravna oseba A. d.o.o. pa je v tej zadevi sodelovala kot "drugi imetnik licence" na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 3. 2019, ki pa je ni mogoče šteti kot pogodbo o zasebnem varovanju, ker ni sklenjena z naročnikom, ampak z drugim izvajalcem zasebnega varovanja. Zagovornik tako pravilno opozarja, da pravna oseba A. d.o.o. v predmetni zadevi nastopa zgolj kot ″drugi imetnik licence, ki sodeluje pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku″ in da v takem primeru drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 zavezuje tistega imetnika licence, ki z naročnikom storitve sklene pisno pogodbo, v konkretnem primeru torej družbo D. d.o.o.
ZST-1 člen 16, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122.
sodna taksa za umik pritožbe
Sodna taksa je bila glede na to, da ni bila plačana sodna taksa za pritožbeni postopek in se je zato štelo, da je bila pritožba tožene stranke z dne 6. 1. 2020 umaknjena, pravilno odmerjena.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 92, 92/2, 92/2 1-5, 96, 96/1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - oprostilna sodba - brezplačna pravna pomoč
Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj izpolni svojo obveznost iz naslova plač, regresov za letni dopust in stroškov v zvezi z delom tako, da neto zneske teh dajatev zmanjša za že prejeta neto plačila po pogodbah civilnega prava, tj. plačila, zmanjšana za plačane davke in prispevke. Takšna odločitev je pravilna in skladna s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 89/2019, izdanem v obravnavani zadevi, da se pri poračunu upoštevajo vsa plačila, ki so bila izplačana tožnici v njeno neposredno razpolaganje, torej brez zneskov, ki jih je tožena stranka odvedla za tožnico iz naslova davkov in prispevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00058383
EZ-1 člen 6, 6/1-6, 6/2-9, 29, 29/8, 288, 288/1, 297, 297/1, 306, 306/8, 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 1, 1/2, 3, 3-21, 47, 47/2, 47/3, 55, 55/1, 59, 59/3, 59/5, 59/6, 63, 63/1, 63/5, 64, 64/4, 64/5, 65, 67, 67/1, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 5, 5/2, 5/4. ZPP člen 287, 287/2, 454, 454/2. ZGJS člen 5, 5/3. OZ člen 122, 122/1, 122/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - predlog stranke za izvedbo dokaza - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - sprememba lastništva - prenos pogodbe na tretjega - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga določb - argumentum a contrario - pojem odjemalca toplote - stroški dobave toplote - trditvena podlaga - prednostni vrstni red - energenti - vrstni red - odpoved pogodbe - kontrahirna dolžnost
EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka), saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.