ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 378. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 22.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
Upravitelj skuša doseči le, da se predračun stroškov stečajnega postopka določi na novo, pri tem pa ne navede oziroma konkretno ne pojasni, zakaj stroški po že potrjenem predračunu ne zadostujejo za izvedbo dejanj v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057135
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1. OZ člen 365. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 212, 213, 214, 214/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - priznana dejstva - vsebina zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - trajnejša nelikvidnost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - nova sredstva izvršbe
S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/4, 132/4-1.. ZIZ člen 188a, 188a/1, 188a/4, 189, 189/3, 189/6.. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 12, 14.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev izvršilnega postopka - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - sklep o domiku
Razglasitev sklepa o domiku, do katere je zakonodajalec določil prekinitev postopka, je dejanje sodnika. Prvo tako dejanje v postopku spletne prodaje pa je šele izdaja sklepa o domiku, saj zaradi posebnega načina prodaje ta predhodno ni razglašen. Smiselna uporaba določil običajne prodaje (prvi odstavek 188.a člena ZIZ) mora slediti navedenemu posebnemu načinu izvedbe, kjer avtomatiziranim opravilom, dokler ta niso potrjena s strani sodišča, ne smemo dati enakega pomena kot ravnanju sodišča na naroku glede ugotovitve najboljšega ponudnika, ki ji sledi razglasitev sklepa o domiku (tretji odstavek 189. člena ZIZ).
ZZVZZ člen 34, 34/3, 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/3, 232.. ZPP člen 4.
retrogradni bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - načelo neposrednosti
Tožnik začasne nezmožnosti za delo ni uveljavljal v časovnih obdobjih in na način, kot se zanjo iz medicinskih razlogov zaradi zdravljenja in priznavanja staleža po naravi stvari pričakuje.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prvi prodaji - prodaja premoženja - prijava izločitvene pravice - materialne avtorske pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa - ovira za prodajo premoženja - postopek preizkusa terjatev
Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00057012
ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 208. ZCes-1 člen 13, 14.
rekonstrukcija ceste - razlastitev nepremičnine - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - parcelacija zaradi razlastitve - evidentiranje meje - neurejena meja - manjvrednost nepremičnin
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.
Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v postopku, čeprav pisanja ni prevzela. Upoštevajoč, da tožnik datuma, kdaj mu je bilo v poštnem predalu puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ne izpodbija, se šteje, da je bila pošiljka vročena in je naslovnik z njo seznanjen.
OZ člen 18, 18/1, 28, 28/2, 91, 94, 100, 100/1, 120, 120/3.
izjava volje s konkludentnimi dejanji - sprejem ponudbe - plačilo računa - specificiran račun - splošni pogoji pogodbe - uporaba splošnih pogojev - seznanjenost s splošnimi pogoji - skrbnost pri sklepanju pogodbe - ugovor napake volje - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - posredni ali indicijski dokazi - odgovornost za napako - razbremenitev odgovornosti za napake
Poslovna volja, ki je vsebina izjave o sprejemu ponudbe, se lahko izjavi z besedami ali z drugačnim aktivnim ravnanjem, če ima v poslovnem prometu (pri sklepanju določenih vrst pogodb) običajno pomen izjave volje za sklenitev pogodbe (primerjaj prvi odstavek 18. člena OZ). Zato po drugem odstavku 28. člena OZ velja, da je ponudba sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali stori kaj drugega, kar ima na podlagi ponudbe, prakse med strankama (naslovnikom in ponudnikom) ali običaja v poslovnem prometu pomen (konkludentnega) ravnanja, s katerim se sprejema ponudba. Plačilo računa ima tako pomen konkludentnega ravnanja, s katerim je tožeča stranka sprejela ponudbo tožene stranke za sklenitev pogodbe o podaljšanem jamstvu. Ni torej bistveno, da tožeča stranka pogodbe o podaljšanem jamstvu ni podpisala, saj je s plačilom računa jasno izrazila svojo voljo, da sprejema ponudbo tožene stranke za sklenitev te pogodbe.
Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (tretji odstavek 120. člena OZ). Tožeči stranki so bili splošni pogoji ob sklenitvi pogodbe znani oziroma bi ji morali biti znani, saj se pogodba o podaljšanem jamstvu nanje sklicuje. Če se posebni odgovor sklicuje na splošne pogoje velja, da drugo pogodbeno stranko veže splošna dolžnost skrbnega ravnanja. V običajno skrbnost pri sklepanju pravnih poslov štejemo, da se stranka seznani z vsebino listin, na katere je opozorjena.
Kljub tem nedopustnim (zavržnim) ravnanjem predlagatelja, s katerimi izrazito škoduje otroku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede na ugotovljena dejstva ob izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da otrok od razpada življenjske skupnosti, ko se je nasprotna udeleženka (sama) odselila iz skupnega bivališča, živi pri predlagatelju, da obiskuje OŠ, ki je v neposredni bližini njegovega bivališča, da bi nasprotna udeleženka prepisala otroka v drugo OŠ, če bi otrok zaživel z nasprotno udeleženko, da otrok (še) ne sprejema novega bivališča nasprotne udeleženke, njenega partnerja in njegove družine, da so stiki med tednom znova vzpostavljeni, da ima nasprotna udeleženka dokaj toga stališča glede prisotnosti njenega sedanjega partnerja na stikih in glede "obljub" otroku, da mu pri nasprotni udeleženki ne bo treba prespati, da je bila izvršba na podlagi sodne poravnave neuspešna in da ima otrok še vedno zadržan odnos do nasprotne udeleženke, kar otežujejo stike.
izdaja plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - obrazložen ugovor - spor majhne vrednosti - račun kot verodostojna listina
Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj toženčeve pogodbene obveznosti. Ker je ugovor jasen, ga je sodišče prve stopnje pravilno presojalo in ugovoru ugodilo ter plačilni nalog razveljavilo.
stečajni postopek - vročanje v stečajnem postopku - objava na spletni strani AJPES
Strankam se v glavnem postopku zaradi insolventnosti omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih procesnih subjektov z objavo le-teh na spletnih straneh AJPES-a.
agrarna skupnost - delitev solastnih nepremičnin - vsebina predloga za delitev solastnine - nesklepčen predlog - pravila agrarne skupnosti - družbena pogodba (societas)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057075
GZ člen 3, 3/1-17. OZ člen 494, 495. ZPP člen 243.
prodajna pogodba za nepremičnino - stanovanjska hiša - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - omejitve javnopravne narave - pravna napaka prodane stvari - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - nelegalna gradnja (črna gradnja) - inšpekcijska odločba - pravilnost izpolnitve - odgovornost prodajalca - predpostavke odgovornosti - promet z nepremičnino - uporabno dovoljenje - izračun znižanja - tržna vrednost nepremičnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - cenilec gradbene stroke - predpravdno izvedensko mnenje - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca
Pravilnost prodajalčeve izpolnitve se presoja na trenutek, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, in ne more biti odvisna od bodočih negotovih dogodkov. Tako tudi ne od aktivnega ali pasivnega ravnanja tretje osebe. To pa pomeni, da zaključka o pravni napaki ne gre vezati na to, da gradbena inšpekcija (po prodaji) vse do danes ni izdala odločbe, da gre za črno gradnjo.
Za presojo medsebojnih kupčevih in prodajalčevih pravic je odločilno pravno stanje stvari v trenutku, ko zapade prodajalčeva zaveza, ko bi torej moral na kupca prenesti lastninsko pravico in mu omogočiti, da stvar prejme v dogovorjenem ali običajnem pravnem stanju. Nesporno v tem postopku je, da je bila (v trenutku prodaje) gradnja izvedena v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema, o tem, da gre za neskladje, ki ga ni mogoče sanirati, pa se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v listine A 13 in A 11. Če je gradnja izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa – v nasprotju s pritožbenimi očitki – zaključek prvostopenjskega sodišča, da takšno stanje onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja in otežuje nadaljnje razpolaganje z lastnino, ni napačen. Lastninska pravica je namreč v takšnem primeru omejena s pravico tretjega - države.
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in ne, če bi mu morale biti znane, ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
Tožeča stranka je svoj zahtevek pravilno oblikovala na način, da je v 1. točki podala oblikovalni zahtevek, da se kupnina po prodajni pogodbi zniža na točno določen znesek, sodišče prve stopnje pa je zmotno presodilo, da je zahtevek v tem delu ugotovitveni in ga na račun pomanjkanja predpisa, ki bi določal, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, pa tudi zaradi pomanjkanja druge pravne koristi od ugotovitve pravice, zavrglo.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje, namreč ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb.
ZPP člen 334, 334/3, 335, 336, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba
Iz jasnih določb 335. člena ZPP, ki določa obvezne sestavine pritožbe, tretjega odstavka 334. člena ZPP in 336. člena ZPP evidentno izhaja, da mora pritožba vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo, katero sodišče stranki ne vrača v dopolnitev. V tem sporu je ključna ugotovitev sodišča, da tožnik pritožbe ni podpisal, čeprav je bil o tem pravilno poučen. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP pritožbo zavrglo.
Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne (napačne) in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP), ki pa ni pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člen ZPP) in s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ločitvena pravica - zastavna pravica - hipoteka - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - začetek prodaje - pravnomočno ugotovljena terjatev - res iudicata
V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057877
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 20. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11.
pristojnost slovenskega sodišča - nezakonito zadržanje otroka - običajno prebivališče - novo običajno prebivališče - Švica - država članica EU - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - starševska odgovornost
Domet pravil o pristojnosti Uredbe Bruselj IIa je različen in je odvisen od besedila posameznega člena. Besedilo člena 10 Uredbe Bruselj IIa v zvezi s pristojnostjo v primeru odvzema otroka določa, da pri neupravičeni premestitvi ali zadržanju otroka sodišča države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, obdržijo svojo pristojnost, vendar se ta pristojnost prenese na sodišče druge države članice v trenutku, ko otrok v drugi državi članici pridobil običajno prebivališče in je poleg tega izpolnjen eden od alternativnih pogojev iz navedenega člena 10. Merila, ki so v tej določbi uporabljena za dodelitev pristojnosti v primeru odvzema otroka se torej nanašajo na položaj, ki je omejen na ozemlje držav članic. Pristojnost se torej načeloma dodeli sodiščem države članice, v kateri je otrok običajno prebival, preden je bil neopravičeno premeščen v drugo državo članico ali tam zadržan, s pridržkom, da se ta pristojnost pod nekaterimi pogoji lahko prenese na sodišče države članice, v kateri je otrok po neopravičeni premestitvi ali zadržanju pridobil novo običajno prebivališče. Okoliščina, da je v navedenem členu uporabljen izraz država članica in ne izraza država ali tretja država in da je dodelitev pristojnosti pogojena s trenutnim ali prejšnjim običajnim prebivališčem v državi članici, pri čemer ni določena možnost pridobitve običajnega prebivališča v tretji državi, prav tako pomeni, da ta člen ureja le pristojnost v primeru odvzema otroka med državami članicami. Tudi člen 20 Uredbe Bruselj IIa veže pristojnost na ozemlje držav članic.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - znesek priznanih terjatev - začetek prodaje - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - splošna razdelitvena masa
Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je po pregledu ugotovilo, da je tožba nepopolna in s tem nesposobna za obravnavo. Tožnika je s sklepom pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži izpodbijano dokončno odločbo ter da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Na prošnjo tožnika je rok za dopolnitev tožbe še podaljšalo. Tožnik ni ravnal skladno z napotki sodišča prve stopnje. Ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.