SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5, 299, 299/4, 299/5, 299/7.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave – izločitvena pravica – prekluzivni rok – pogojna prijava terjatve – sprememba sodne prakse – faze stečajnega postopka – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini po začetku stečajnega postopka – hipoteka
Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.
Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.
stroški izvršitelja - instrukcijski rok – izdaja sklepa o stroških
Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja.
sodba na podlagi pripoznave – vročitev tožbe – pravna oseba – dan odpošiljanja priporočene pošiljke -popis oddanih pošiljk – prepozen odgovor na tožbo
Dan odpošiljanja sporne pošiljke priporočeno po pošti ni razviden zgolj iz prejemne štampiljke sodišča prve stopnje, temveč tudi iz pripete ovojnice, v kateri je prispela pošiljka, na kateri je odtisnjen poštni žig z označbo "RA ... 0 SI" ter datumom 29. 9. 2011 in uro 14. 13.
Tožnik je vložil predlog, da se sodišču takoj izročijo listinski dokazi (zdravstvena kartoteka, listine medicine dela, listine pri delodajalcu), ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. Predlog za zavarovanje listinskih dokazov ni utemeljen, ker tožnik ni izkazal nevarnosti, da se dokazi pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba kasneje težja.
ZPP člen 212, 358, 358/1, 495, 495/1. OZ člen 199, 202.
obračunavanje čiščenja odpadnih voda - pogodba o uporabi infrastrukture - nujna in koristna gestija - spor majhne vrednosti - relativna kršitev določb postopka - trditveno in dokazno breme - dovoljen pritožbeni razlog
Trditev o višini stroška čiščenja tehnološke odpadne vode v Občini predstavlja element dejstvenega substrata, ki utemeljuje tožbo v smislu zagotovitve njene sklepčnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da takšno breme nosi tožnica.
Očitek o nepravilni razporeditvi procesnega (oziroma subjektivnega) trditvenega in dokaznega bremena utemeljuje obstoj relativne kršitve postopka, ta pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Lastnoročen podpis žaljive izjave ni predpostavka za izrek kazni. Odsotnost lastnoročnega podpisa, katerega namen je povezati podpisnika vloge z njeno vsebino, je lahko zgolj okoliščina, ki vzbuja dvom, ali izjava z določeno (žaljivo) vsebino, res izvira od osebe, ki je navedena kot njen avtor. V kolikor se takšen dvom pojavi, se identiteta pisca ugotovi na drug primeren način oziroma na podlagi drugih dejstev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073112
ZIZ člen 272, 272/2, 273/1. ZPP člen 325, 325/1. SPZ člen 192, 199, 199/1, 199/3.
začasna odredba – dopolnilna sodba – izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku – stroški postopka z začasno odredbo – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma – namen zavarovanja
Po uradni dolžnosti sodišče dopolnilne sodbe ali dopolnilnega sklepa ne sme izdati.
Ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, se o stroških postopka, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča
Obremenjenost lastninske pravice z zemljiškim dolgom lahko tožniku povzroči škodo, čim bi ustanoviteljica zemljiškega dolga (toženka) le-tega z zemljiškim pismom prenesla na tretjo osebo. Lastnik obremenjene nepremičnine mora namreč plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Tožnik zato s predlagano začasno odredbo na prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma lahko doseže namen zavarovanja.
ZD člen 132. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 205, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči – smrt edinega družbenika in zakonitega zastopnika družbe – začasni zastopnik
S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
Tožena stranka je zaradi večje vrednosti prejetih nepremičnin od tistih, danih v zameno, prejela korist, za katero zaradi nesklenitve aneksa ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074036
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 168/4, 172, 172/2, 174, 179.
povrnitev škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - novota - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - izguba zaslužka - nesklepčnost tožbe - potni stroški v času zdravljenja - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški
Tožnik je bil šele po opravljeni preiskavi v letu 2009 seznanjen, da so bolečine, ki so, kot je sprva navajal, šest mesecev po poškodbi začele pojemati, ponovno pojavile in začele stopnjevati (delno) posledica tudi že v letu 2004 dobljenih poškodb. Trditve v pripravljalni vlogi z dne 14.9.2009 zato niso prepozne.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
Obveznost plačila za opravljeno storitev nastane že na podlagi sklenjene pogodbe. Račun pa je le knjigovodska listina, v kateri je zapis poslovnega dogodka.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – izračun nadomestila – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – repertoar tujih kolektivnih organizacij
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.