postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice – izpolnjevanje pogojev za vpis – overitev podpisa
Glede na določbo 234. člena ZZK-1 mora biti iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1).
KZ-1 člen 83, 217, 217/1. --------------------- Op. št. (1): Kazenski zakonik s komentarjem, prof. dr. Ivan Bele, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 564.
Sodišče namreč pri odločanju ugotavlja, ali je podana ena ali več takih okoliščin, ki so pomembne za izbris v tem pomenu, da pri individualno določenem obsojencu upravičujejo izbris v krajšem času kot pri drugih, pri čemer je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zaključilo, da prošnji obsojenke ne more ugoditi iz razloga, ker zoper njo teče kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kar je ovira za izbris obsodbe iz kazenske evidence in hkrati tista (druga) okoliščina, ki ne dovoljuje izbrisa obsodbe oziroma ne dopušča privilegirati obsojenke nasproti drugim obsojencem. Temu stališču se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Odločitev je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo po presoji obsojenkine prošnje, kjer navaja le, da bi bila obsodba, ker opravlja funkcijo direktorice, škodljiva za poslovanje podjetja, če ne bi bila izbrisana, ter presoji okoliščine, da teče zoper njo kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.4.2013, ki je postal pravnomočen 25.5.2013, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, sta dolžnika s takšno odločitvijo dosegla svoj interes, ki sta ga glede na pritožbene navedbe zasledovala s pritožbo, vloženo dne 19.10.2012. Zato tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, dolžnika ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja in tako nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 24.9.2012, saj je ta naknadno odpadel.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 10, 10/4, 13, 13/1, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – redno pravno sredstvo – pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča – revizija – obveznost plačila sodne takse – vročanje – fikcija vročitve – pravočasnost pritožbe
Toženka je uveljavljala pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča. Rednega pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni. Zato je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženka zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo, ki je sicer izredno pravno sredstvo. Ker pa je bilo navedeno pravno sredstvo vloženo v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.
predlog za nadaljevanje izvršbe – izvršba na denarno terjatev – rubež denarne terjatve – opredelitev denarne terjatve – sklep o ugovoru
Kolikor upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, torej mora biti opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva.
ZPP člen 212, 358, 358/1, 495, 495/1. OZ člen 199, 202.
obračunavanje čiščenja odpadnih voda - pogodba o uporabi infrastrukture - nujna in koristna gestija - spor majhne vrednosti - relativna kršitev določb postopka - trditveno in dokazno breme - dovoljen pritožbeni razlog
Trditev o višini stroška čiščenja tehnološke odpadne vode v Občini predstavlja element dejstvenega substrata, ki utemeljuje tožbo v smislu zagotovitve njene sklepčnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da takšno breme nosi tožnica.
Očitek o nepravilni razporeditvi procesnega (oziroma subjektivnega) trditvenega in dokaznega bremena utemeljuje obstoj relativne kršitve postopka, ta pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
ZD člen 132. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 205, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči – smrt edinega družbenika in zakonitega zastopnika družbe – začasni zastopnik
S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.
Pravdni stranki sta imeli voljo skleniti pogodbo zgolj za solastni delež na zemljišču. Ker to zaradi zakonske ureditve, ki je veljala v času sklenitve pogodbe, ni bilo dopustno, je bila, vendar zgolj navidezno, sklenjena tudi pogodba za solastni del stavbe.
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu, torej za obligacijske povračilne zahtevke. Takšni zahtevki praviloma zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri spoštovanju razpravnega načela gre namreč zgolj za to, da sodišče pri odločitvi upošteva zgolj dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od njiju je to storila.
ZPP člen 396, 396/3. ZPP/57 člen 383, 383/1, 383/3. ZIZ člen 272.
obnova postopka – nemožnost obravnavanja pred sodiščem – nova dejstva in novi dokazi – pravočasnost predloga – prepozen predlog – subjektivni rok – objektivni rok – začasna odredba
Če stranka zamudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo, je sklicevanje na to, da objektivni rok ni potekel, brezpredmetno.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
pravočasnost grajanja procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do dokaznega predloga – obrazložitev sodišča – vednost za kršitev
Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
začasna odredba – bančna garancija za dobro izvedbo posla - neupravičeni poziv banki – načelo prepovedi zlorabe pravic
O kršitvi načela prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ je mogoče govoriti le, ko je izkazano, da nasprotna stranka (upnik) pravilno izpolnjuje temeljni posel, posledično pa upravičenec uveljavlja svojo pravico iz bančne garancije v nasprotju z njenim namenom.
Za neupravičeni poziv banki, naj izplača v bančni garanciji naveden znesek, bi šlo le, če bi bilo brez dvoma oziroma jasno izkazano, da naročnik garancije (upnik) ni kršil pogodbenih obveznosti ali, da je za kršitev pogodbenih obveznosti odgovoren sam upravičenec (prvo dolžnik). Ker v obravnavanem primeru, temu ni tako, o zvijačnem ravnanju prvo dolžnika ni mogoče govoriti, zato pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.
ZIZ člen 201, 271, 272/1. SPZ člen 194, 194/1, 197, 199, 199/1, 200, 200/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi – publicitetni učinek – namen zavarovanja
Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.
zapuščinski postopek – veljavnost oporoke – oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – močnejša pravica
V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost takšne oporoke (takšna oporoka namreč kljub obremenjenosti z morebitnimi »vsebinskimi« napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita).
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
odškodnina za duševne bolečine – posebno težka invalidnosti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost – preživet čas z neposrednim oškodovancem – višina odškodnine
Sodišče utemeljeno ni razlikovalo med materjo in očetom neposredne oškodovanke, saj se stopnja in trajanje njunih duševnih bolečin ne presoja glede na čas, ki ga s hčerko dejansko preživita. Bistvene so duševne bolečine, ki jih trpita ob zavedanju, da hčerkino stanje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo pred nesrečo, in da bo tudi v prihodnje vsakodnevno odvisna od njune pomoči.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.