neupravičena obsodba – pogojna obsodba – poseg v čas in dobro ime – obstoj duševnih bolečin – zmanjšanje življenjske aktivnosti – kršitev osebnostnih pravic – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je zaradi neupravičene obsodbe trpel duševne bolečine, predvsem zaradi posega v čast in dobro ime. Pogojna obsodba za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je skrajno negativno vplivala na tožnikov ugled, zadeva je bila večkrat obravnavana v medijih, po obsodbi je tožnik doživljal izrazito negativen odnos okolja, vse to je stresno vplivalo tako nanj kot na njegove ožje družinske člane, zlasti glede na zavržnost kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen, stanje zaradi neupravičene obsodbe pa je trajalo skoraj šest let.
Zahtevek za plačilo denarne odškodnine po določbah ZVPSBNO ima samostojno dejansko in pravno podlago ter ga mora oškodovanec v okviru svojega zahtevka individualizirati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059969
ZPP člen 214, 214/1, 212. ZASP člen 9, 15, 21, 59, 159.
dokazno breme – materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – premoženjske pravice avtorja – tarifa
Tarifa iz Pravilnika 98 je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni.
Izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice avtorja, zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstaja.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – odmera stroškov postopka - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravdne ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Pri tem je odločilna le ugotovitev, ali je tretji sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ali ne, ne more pa sodišče prve stopnje pri tem vnaprej predvidevati, kakšen bo izid tako začetega pravdnega postopka. Zato je kljub temu, da naj bi na prvi pogled tožba, ki sta jo vložila tretja, bila prepozno vložena, treba odločitev o pravočasnosti tožbe prepustiti pravdnemu sodišču.
ZIZ člen 34, 34/2, 57, 58, 71, 71/1, 188, 188/2. ZPP člen 337, 337/1, 354.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravica do izjave – odlog izvršbe – škoda – omejitev izvršbe – vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki
Z izvršbo, predvsem pa s prvim izvršilnim dejanjem (rubež premičnin ali plače), bo upnik v tem postopku šele pridobil pravico do prednostnega poplačila pred ostalimi upniki, zato bi bila omejitev izvršbe v tej fazi postopka – dolžnik v postopku na prvi stopnji tudi ni podal trditev v tej smeri – nesorazmerna in bi prekomerno posegla v pravico upnika do poplačilo terjatve iz izvršilnega naslova. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a ne v škodo upnika.
Bistveno je, da sta nepremičnini ID znak 000 in 111 prav nepremičnini, po vrednosti katerih je bila v nepravdnem postopku razdelitve solastnine ugotovljena terjatev upnika v tem postopku, in bi, kolikor bi prišlo do civilne delitve nepremičnine, predstavljali predmet, iz vrednosti katere bi se poplačali solastniki. Ker je torej prav vrednost obeh nepremičnin vplivala na višino terjatve, je pravilno, da se ob dolžnikovemu predlogu najprej opravi izvršba na omenjeni nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
Ugotovitev, da je odvetnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili, naj vse zneske sprejme zgolj kot akontacijo odškodnine, s čimer mu je stranka omejila pooblastilo za sklepanje poravnave, zadošča za sklep, da je odvetnik, ki je kljub temu sklenil poravnavo, zagrešil grobo napako pri opravljanju svojega dela.
To, da sodišče o takojšnjem obravnavanju glavne stvari ni odločilo s sklepom/formalno, je pa takó (de facto) ravnalo, toženi stranki pa je zoper sklep o dovolitvi obnove postopka omogočilo tudi posebno pritožbo, ni take vrste kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
male avtorske pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – plačilo nadomestila – odpoved materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – dokazno breme
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana pravica – zastavna pravica – zaznamek zastavne pravice na pogodbi - zapisnik o rubežu – objava zapisnika o rubežu – publicitetni učinek – dobrovernost – skupno premoženje
Za nastanek zastavne pravice kot stvarne pravice, ki učinkuje zoper vsakogar, je bistven publicitetni učinek. Zaznamek o zastavni pravici na originalu kupoprodajne pogodbe pa takšnega učinka nima.
Ker zapisnik o rubežu ni bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, ni pogojev, da bi zapisnik o rubežu imel učinek zastavne pravice.
Ker sta tožnica in stranski intervenient pridobila na stanovanju lastninsko pravico (v pričakovanju), ki izvršbo preprečuje, tožena stranka pa na stanovanju ni pridobila zastavne pravice, je zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
sklep o nadaljevanju postopka – smrt stranke – vstop dedičev v pravdo
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073073
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 151, 151/3, 151/4, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2. ZPP člen 7, 212.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – dela tujih avtorjev
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka bi lahko uspešno ugovarjala, da je predvajala zgolj avtorsko nevarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožeče stranke, če bi dokazala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka; še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Tega pa tožena stranka ni zatrjevala, ampak je ugovarjala, da je predvajala le avtorska dela tujih avtorjev, ki so se avtorskim pravicam odpovedali, vendar pa tega ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074632
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 15, 619.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - soglasje volj za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.
izbrisna tožba – pasivna legitimacija – oblika zahtevka – vmesni ugotovitveni zahtevek – ugotovitev ničnosti pogodbe – rok za izbrisno tožbo
Z izbrisno tožbo je treba zahtevati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. V primeru zatrjevane ničnosti pogodbe, zaradi katere naj bi bila sporna vknjižba neveljavna, s tožbenim zahtevkom (z izbrisno tožbo) ni potrebno zahtevati še ugotovitve ničnosti (neobstoja) pogodbe, saj sodišče odloča o tem kot o predhodnem vprašanju. Če je v takšnem primeru v izbrisni tožbi vključen še zahtevek za ugotovitev ničnosti (neobstoja) pogodbe, ima le-ta naravo vmesnega ugotovitvenega zahtevka, odločitev o njem pa ima pomen le za stranke postopka. Za obravnavano izbrisno tožbo je bila tako pasivno legitimirana zgolj toženka.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZIZ člen 15. ZPUOOD člen 18.
procesna sposobnost – neodpravljive pomanjkljivosti – izbris družbe brez likvidacije – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076099
ZPP člen 184, 184/2, 185.
izkop večje količine gramoza - vrednost gramoza – ustrezna trditvena podlaga – informativen dokaz – poizvedovalen dokaz – sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka
Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.
ZPP člen 190, 190/1, 311, 311/1. OZ člen 186, 190, 198, 393, 394.
odtujitev stvari med pravdo – motenje posesti – solidarne obveznosti – plačilo uporabnine
Določbe člena 190/1 ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo in to ni ovira, da se pravda med istima strankama dokonča, se ne uporablja za posestnomotenjske pravde. To je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot teorije, saj izpolnitev takšnega zahtevka objektivno ni več mogoča, ker prva toženka oblasti - torej posesti nad stvarjo nima več.
Uredba ES 864/2007 člen 8. ZASP člen 30, 30/2, 59, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/4, 176, 182. ZASP – B člen 26, 26/4.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja za priobčitev že objavljenih neodrskih glasbenih del javnosti – poslovalnice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materilani avtorski pravici oziroma njenemu upravljanju – priobčitev javnosti po satelitu – obračun honorarja za trgovska podjetja in blagovno trgovske centre
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga za to pooblastijo sestrske organizacije, torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na tožencu kot uporabniku.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - poškodba policista pri delu - eksploziven tek policista - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - eksplozivni tek - običajno tveganje
Pri hitrih, eksplozivnih reakcijah obstaja možnost nastanka poškodbe, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Eksploziven tek za povprečnega poklicnega policista ne predstavlja neobičajno nadpovprečnega tveganja za nastanek škode.