Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe odtisnjen žig upnikove pooblaščenke odvetnice, ampak bi morala pooblaščenka pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073073
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 151, 151/3, 151/4, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2. ZPP člen 7, 212.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – dela tujih avtorjev
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka bi lahko uspešno ugovarjala, da je predvajala zgolj avtorsko nevarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožeče stranke, če bi dokazala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka; še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Tega pa tožena stranka ni zatrjevala, ampak je ugovarjala, da je predvajala le avtorska dela tujih avtorjev, ki so se avtorskim pravicam odpovedali, vendar pa tega ni dokazala.
sodna pristojnost – sodna civilna pristojnost – stvarna pristojnost - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Svojih zahtevkov tožnica ne utemeljuje le na »goli« kršitvi predpisov s področja požarne varnosti in graditve objektov (kar je predmet inšpekcijskih postopkov), ampak na konkretno zatrjevani škodni nevarnosti povezani z obstojem (in delovanjem) omenjenih objektov, kar je nedvomno v prvem in drugem odstavku 133. člena OZ predviden dejanski stan. Za obravnavanje le-tega pa je podana sodna (civilna) pristojnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – degenerativne spremembe vratne hrbtenice – renta – rentni zahtevek
Sodišče prve stopnje je povsem nedvoumno ugotovilo, da je 70% težav, ki jih tožnica trpi v zvezi z vratno hrbtenico, posledica bolezni (degenerativnih sprememb), in le 30% posledica nihajne poškodbe iz obravnavane nezgode.
Glede rentnega zahtevka tožnica ni dokazala, da je zaradi posledic obravnavane nezgode sploh prikrajšana pri zaslužku.
izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
OZ člen 65, 65/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/1, 267/4, 268, 269, 269/6, 267.
odstop od pogodbe stečajnega dolžnika – neizpolnjena dvostranska pogodba – delna izpolnitev pogodbe – učinki razvezane pogodbe – posebna pravila v stečaju – pravila vračanja – dogovor o ari – ara – uporabnina – neupravičena pridobitev
S pravnomočnostjo sklepa sodišča, s katerim je bilo dano soglasje k uresničitvi odstopne pravice, so nastopili učinki razvezane pogodbe.
Toženec mora vrniti aro, ker je bila pogodba razdrta in je treba vrniti prejeto. Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe. Toženec ni upravičen zadržati are, saj ne gre za izpolnjeno obveznost v smislu drugega odstavka 268. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 34, 34/2, 57, 58, 71, 71/1, 188, 188/2. ZPP člen 337, 337/1, 354.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravica do izjave – odlog izvršbe – škoda – omejitev izvršbe – vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki
Z izvršbo, predvsem pa s prvim izvršilnim dejanjem (rubež premičnin ali plače), bo upnik v tem postopku šele pridobil pravico do prednostnega poplačila pred ostalimi upniki, zato bi bila omejitev izvršbe v tej fazi postopka – dolžnik v postopku na prvi stopnji tudi ni podal trditev v tej smeri – nesorazmerna in bi prekomerno posegla v pravico upnika do poplačilo terjatve iz izvršilnega naslova. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a ne v škodo upnika.
Bistveno je, da sta nepremičnini ID znak 000 in 111 prav nepremičnini, po vrednosti katerih je bila v nepravdnem postopku razdelitve solastnine ugotovljena terjatev upnika v tem postopku, in bi, kolikor bi prišlo do civilne delitve nepremičnine, predstavljali predmet, iz vrednosti katere bi se poplačali solastniki. Ker je torej prav vrednost obeh nepremičnin vplivala na višino terjatve, je pravilno, da se ob dolžnikovemu predlogu najprej opravi izvršba na omenjeni nepremičnini.
odškodnina za nematerialno škodo – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – zastaranje – sukcesivno nastajajoča škoda – adekvatna vzročnost – vzročna zveza
Okoliščina, da je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja se pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
sklenitev posojilne pogodbe – dokazna ocena – pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena – nasprotujoči si dokazi – onemogočen preizkus sodbe
V obrazložitvi sodbe mora sodišče izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine dokazov, ki so si nasprotujoči. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev je treba nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno. Razlogi sodbe morajo prepričljivo utemeljiti odločitev sodišča in morajo omogočiti vsebinski preizkus sodbe. Sodba mora imeti celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek oz. ugovor in s katerimi zavrača argumente nasprotne stranke.
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.
pristojnost – pravdni postopek – nepravdni postopek – izdelava načrta etažne lastnine – spor iz obligacijskega razmerja – izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti
Ker po 107. členu SPZ etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo, je glede na tožbeno trditveno podlago evidentno, da tožeča stranka ne uveljavlja vzpostavitve etažne lastnine na podlagi sodne odločbe, čeprav ji je na razpolago tudi ta možnost po določbah ZVEtL. Katero pravno pot za dosego svojega cilja bo tožnik izbral, je namreč stvar njegove presoje. Po vsebini tožbe torej ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati po določbah ZVEtL.
Ker tožnik s tožbo uveljavlja izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke, gre za spor iz obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama, ki se rešuje po pravilih pravdnega in ne nepravdnega postopka.
seznam dolžnikovega premoženja – pravočasnost predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe - konec izvršilnega postopka
Predlog za odreditev predložitve seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen v teku pritožbenega roka zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo na zadnje oziroma edino sredstvo izvršbe.
ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 269, 276.
priposestvovanje – priposestvovanje dela nepremičnine – priposestvovanje solastniškega deleža – priposestvovanje solastnine – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovalna doba – dobra vera pravnega prednika – odsotnost nepremičnine v pravnem naslovu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003.
V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
ZIZ člen 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/3. ZPP člen 286a.
izvršilni naslov – notarski zapis - jasnost izvršilnega predloga – struktura terjatve - dopolnitev predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi –preizkus višine terjatve – odgovor na ugovor – dokazno breme – prekluzija – pravica do izjave
Kadar dolžnik upniku na podlagi izvršilnega naslova poleg glavnice dolguje tudi obresti in je del terjatve že poplačal, je pred upnika postavljena strožja zahteva glede sestave predloga za izvršbo. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom, bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato dovoliti izvršbo. Če pa sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko v ugovoru konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice. V takem primeru je v ugovornem postopku še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oz. pomanjkljivosti glede strukture izterjevane terjatve.
Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek - pritožba – dovoljenost pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – ocena pravnega interesa
Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.