ZIZ člen 34, 34/2, 57, 58, 71, 71/1, 188, 188/2. ZPP člen 337, 337/1, 354.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravica do izjave – odlog izvršbe – škoda – omejitev izvršbe – vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki
Z izvršbo, predvsem pa s prvim izvršilnim dejanjem (rubež premičnin ali plače), bo upnik v tem postopku šele pridobil pravico do prednostnega poplačila pred ostalimi upniki, zato bi bila omejitev izvršbe v tej fazi postopka – dolžnik v postopku na prvi stopnji tudi ni podal trditev v tej smeri – nesorazmerna in bi prekomerno posegla v pravico upnika do poplačilo terjatve iz izvršilnega naslova. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a ne v škodo upnika.
Bistveno je, da sta nepremičnini ID znak 000 in 111 prav nepremičnini, po vrednosti katerih je bila v nepravdnem postopku razdelitve solastnine ugotovljena terjatev upnika v tem postopku, in bi, kolikor bi prišlo do civilne delitve nepremičnine, predstavljali predmet, iz vrednosti katere bi se poplačali solastniki. Ker je torej prav vrednost obeh nepremičnin vplivala na višino terjatve, je pravilno, da se ob dolžnikovemu predlogu najprej opravi izvršba na omenjeni nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068985
OZ člen 649. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2. ZST-1 člen 11.
skupno premoženje – upravljanje s skupnim premoženjem – dogovor o upravljanju s skupnim premoženjem – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost zakoncev – negospodarno ravnanje zakonca v razmerju do upnika– gradbena pogodba – oprostitev plačila sodnih taks
Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze.
zavarovanje z več predhodnimi odredbami - trditveno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora potrebnost po zavarovanju z več predhodnimi odredbami izkazati in utemeljiti tožeča stranka, bodisi v predlogu za izdajo predhodne odredbe bodisi v odgovoru na ugovor tožene stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059969
ZPP člen 214, 214/1, 212. ZASP člen 9, 15, 21, 59, 159.
dokazno breme – materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – premoženjske pravice avtorja – tarifa
Tarifa iz Pravilnika 98 je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni.
Izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice avtorja, zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstaja.
izredna pravna sredstva – revizija – nedovoljenost revizije –zavrženje
Tožeča stranka je v tožbi označila vrednost spornega predmeta na 10.000,00 EUR. Glede na takšno vrednost spornega predmeta v tej zadevi je sodišče prve stopnje revizijo tožeče stranke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZIZ člen 15. ZPUOOD člen 18.
procesna sposobnost – neodpravljive pomanjkljivosti – izbris družbe brez likvidacije – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073127
ZPP člen 254, 254/2, 285. OZ člen 131, 965, 965/1.
direktna tožba – prometna nesreča – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev – materialno procesno vodstvo – ugotovljeno dejansko stanje
Zavrnjeni izvedeniški mnenji sta temeljili na predpostavkah, ki v dokaznem postopku niso bile izkazane. Dokazovanje z drugim izvedencem je bilo zato pravilno.
Pravilo 254. člena ZPP se praviloma nanaša na enkratno ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci oziroma na eno določitev drugih izvedencev. Če so mnenja izvedencev različna, jih sodišče prosto presoja. Sprejme tisto mnenje, ki ga v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejše.
Ali so bili dokazni predlogi izvedeni pravilno in popolno oziroma ali je bilo na tej podlagi pravilno in celovito ugotovljeno dejansko stanje, ni stvar materialno procesnega vodstva, ki bi ga moralo opraviti sodišče s pozivanjem strank za dopolnitev pomanjkljivih navedb in dokazov. Gre za vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
sklenitev posojilne pogodbe – dokazna ocena – pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena – nasprotujoči si dokazi – onemogočen preizkus sodbe
V obrazložitvi sodbe mora sodišče izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine dokazov, ki so si nasprotujoči. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev je treba nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno. Razlogi sodbe morajo prepričljivo utemeljiti odločitev sodišča in morajo omogočiti vsebinski preizkus sodbe. Sodba mora imeti celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek oz. ugovor in s katerimi zavrača argumente nasprotne stranke.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
zavrženje pritožbe – priznana terjatev v postopku prisilne poravnave - pravni interes za pritožbo
Iz vpogleda v prijavo terjatev tožeče stranke in na spletnih straneh AJPES objavljenega seznama prijavljenih terjatev upnikov je razvidno, da je bila terjatev tožeče stranke, ki je predmet tega postopka, prijavljena v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko in bila predmet preizkusa. Iz objavljenega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, katere sestavni del je tudi seznam navadnih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 21. 11. 2012, izhaja, da je bila (v tem gospodarskem sporu uveljavljena) terjatev tožeče stranke (v celoti) priznana. Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073150
SPZ člen 40, 60, 64. ZDavP člen 158. ZPP člen 13, 224.
ugotovitev lastninske pravice na premičnini – pogoji – razpolagalna sposobnost – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – navidezna pogodba – izogib plačilu davka – javna listina
Pravni prednik tožnika ni pridobil vozila v posest, ni postal lastnik vozila in zato ni imel razpolagalne pravice za prenos lastninske pravice na tožnika. Tožnik pa tudi ni uspel dokazati pridobitve lastninske pravice od nelastnika. Vozilo je sicer pridobil od prenosnika, ki vozila daje v promet v okviru svoje dejavnosti, vendar ni izkazal niti pogoja dobrovernosti, niti sklenitve odplačnega pravnega posla.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073123
ZPP člen 115, 115/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270. OZ člen 1020.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – zdravniško opravičilo – prošnja za preložitev naroka – oprava naroka v nenavzočnosti – začasna odredba – verjetnost terjatve- nevarnost za uveljavitev terjatve
Sodišče prve stopnje je s tem, ko prošnje za določitev novega datuma ni obravnavalo kot predloga za preložitev naroka, tožencema odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (podajanje navedb na prvem naroku), na kar sta toženca tudi pravočasno opozorila.
Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Za navedeni pogoj zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti.
Sodišče samo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in katerih ne, vendar mora navesti in obrazložiti, katerih dokazov ni izvedlo in tudi povedati, zakaj ne.
ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 269, 276.
priposestvovanje – priposestvovanje dela nepremičnine – priposestvovanje solastniškega deleža – priposestvovanje solastnine – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovalna doba – dobra vera pravnega prednika – odsotnost nepremičnine v pravnem naslovu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003.
V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera - družbena lastnina – obvestilo o pravdi – intervencijski učinek
Tožnik obvestila o pravdi s posebno vlogo sicer ni podal, obvestilo pa vsebuje njegova tretja pripravljalna vloga, vendar pa je iz uradnega zaznamka razvidno, da je sodišče navedeno pripravljalno vlogo prejelo le v dveh izvodih. Ker tožnik ni predložil izvoda pripravljalne vloge tudi za stranskega intervenienta na njegovi strani, zoper katerega bi si lahko zagotovil civilnopravni učinek, sodišče naslovnika o sporu ni moglo obvestiti.
Kljub domnevi dobrovernosti in pravilu, da je dokazno breme nedobrovernosti na stranki, ki temu ugovarja, mora priposestvovalčeva dobrovernost izhajati iz neke konkretne podlage, ki brez dvoma ostaja v zavesti priposestvovalca. Neveljaven pravni naslov sicer ne izključuje dobrovernosti, vendar le pod pogojem, da je bil priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice. Dobroverni lastniški posestnik je le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
spor majhne vrednosti – stroški vode – uporabnik stanovanja - razmerje med lastnikom in najemnikom – pravice in obveznosti najemnika – obveznosti lastnika
Pojem »uporabnika« v Odloku o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana smiselno pomeni le lastnika nepremičnine z vodovodnim priključkom in ne najemnika. Določba drugega odstavka 8. člena Odloka, ki ureja priključitev na javni vodovod, zlasti pa določbe, ki se nanašajo na obveznosti uporabnikov, namreč ne dopuščajo drugačnega sklepa, kakor da gre za obveznosti lastnikov, njihovih skupnosti ali upravnikov večstanovanjskih stavb.