Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.
Ker je rok za vložitev tožbe zoper dokončno upravno odločbo po 1. odstavku 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok, vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi tega roka ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 320, 320/2, 374, 374/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7.
nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase – osnova za odmero nadomestila – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom, pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase, četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki.
neupravičena pridobitev - pravica do uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje
Pritožnik pravilno opozarja, da je potrebno institut uporabe tuje stvari v svojo korist razlagati v povezavi s splošnim pravilom, ki ureja neupravičeno obogatitev. Takšna pravna podlaga pa zahteva, da tožeča stranka zatrjuje, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neopravičeno uporabljena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
Stranka lahko z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahteva pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval na domnevi iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predpostavka za uporabo te določbe je, da dolžnik v ugovoru pavšalno zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Pri tem ne gre za situacije, ko dolžnik obstoj obligacijskega razmerja sicer priznava, zanika pa da bi imel do upnika iz tega razmerja kakšno obveznost. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklepal, da se računi nanašajo na dobavo materiala, ki ni ustrezal kvaliteti, kar pomeni, da je dolžnik obligacijsko razmerje z upnikom priznaval.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
priprave za glavno obravnavo – vodstvo glavne obravnave – združenje pravd za skupno obravnavanje – procesno vodstvo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/1, 66/2, 91, 91/1, 91/1-3, 94. ZPP člen 2. ZUstS člen 48.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – pravice iz invalidnosti
Ker je bil tožnik pretežni del zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, ima na podlagi invalidnosti III. kategorije pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in zavarovan za ožji obseg pravic.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo – zdravljenje v nadzorovani obravnavi – pogoji za nadzorovano obravnavo – načrt zdravljenja
ZDZdr v 35. členu določa, da se načrt zdravljenja redno preverja in po potrebi revidira, pri čemer mora zdravljenje potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi. Udeleženki zdravljenje z zdravili v depo obliki res ni po volji, res je tudi, da se pri obravnavi udeleženca upošteva tudi njegova volja, vendar le, če je ta v njegovo korist. V konkretnem primeru volja udeleženke, da zdravila prejema v obliki tablet, ni v njeno korist.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
presoja izpolnjevanja pogojev za zahtevo za varstvo zakonitosti - pristojnost vrhovnega sodišča
Presojo, ali zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka 420. člena ZKP, sme torej v vsakem primeru opraviti le vrhovno sodišče.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.