Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.
zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – sodno varstvo – ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z odjavo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar predstavlja drug način prenehanja delovnega razmerja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 204. člena ZDR), zaradi česar tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za kršitev svojih pravic je tožnik izvedel, ko je od delodajalca prejel zaključeno delovno knjižico ter potrdilo o odjavi (iz delovnega razmerja) oziroma, najkasneje takrat, ko se je pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Ker je predmetno tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.
Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval na domnevi iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predpostavka za uporabo te določbe je, da dolžnik v ugovoru pavšalno zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Pri tem ne gre za situacije, ko dolžnik obstoj obligacijskega razmerja sicer priznava, zanika pa da bi imel do upnika iz tega razmerja kakšno obveznost. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklepal, da se računi nanašajo na dobavo materiala, ki ni ustrezal kvaliteti, kar pomeni, da je dolžnik obligacijsko razmerje z upnikom priznaval.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/1-8. ZUP člen 6, 7. ZDR člen 204.
brezposelnost – denarno nadomestilo
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu delodajalec kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovil posebno varstvo pred odpovedjo, in za zavarovanje svojih pravic ni zahteval sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
neupravičena pridobitev - pravica do uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje
Pritožnik pravilno opozarja, da je potrebno institut uporabe tuje stvari v svojo korist razlagati v povezavi s splošnim pravilom, ki ureja neupravičeno obogatitev. Takšna pravna podlaga pa zahteva, da tožeča stranka zatrjuje, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neopravičeno uporabljena.
odškodnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti– protipravno ravnanje
Čeprav je toženec tožniku s prvostopenjsko odločbo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu priznal za nazaj, niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti po 2. odstavku 276. člen ZPIZ-1, ker ne gre za stanje, ko bi bila na prvi stopnji izdana neustrezna odločba o denarni dajatvi, ki bi bila nato odpravljena in bi toženec v ponovljenem postopku na prvi stopnji izdal odločbo, s katero bi dajatev priznal za nazaj. Zato je ob zatrjevanju tožnika, da mu je zaradi tega, ker toženec o nadomestilu ni odločil pravočasno, nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, potrebno ugotoviti, ali je podana odškodninska odgovornost toženca po 1. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZDSS-1 člen 29. ZPP člen 313, 313/2. OZ člen 190, 190/3. ZDR člen 118, 118/2.
paricijski rok – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – sodna razveza – odpravnina – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožeča stranka je tožencu izplačala odpravnino na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pri čemer je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku pravnomočno razveljavljena. Ker je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine tožencu, je dolžan toženec prejeto odpravnino na podlagi člena 190/3 OZ vrniti tožeči stranki. Na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke po členu 190/3 OZ ne vpliva dejstvo, da je bila v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti uporabljena določba člena 118/2 ZDR, v posledici katere so bile tožencu priznane delovna doba in druge pravice iz delovnega razmerja do dneva odločitve sodišča prve stopnje in prisojena odškodnina.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076609
ZGD-1 člen 227, 227/1, 399, 547, 547/1. OZ člen 88.
prepoved vračila vložka – poroštvena pogodba – ničnost – poroštvo družbe za svojega delničarja – prejemnik zavarovanja
Ničnost zaveze o zavarovanju, ko gre za razmerje med obvladujočo in odvisno družbo, ima nujne posledice za prejemnika zavarovanja. Prejemnika zavarovanja je treba varovati. To pa ne velja takrat, kadar je kreditodajalec opustil skrbnost dobrega strokovnjaka in sprejel poroštvo, ki bi utegnilo predstavljati vračilo vložka po prvem odstavku 227. člena ZGD-1.
nadomestilo za nego in varstvo otroka – omejena višina
Višina nadomestila za nego in varstvo otroka je bila po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da se ji odmeri višje nadomestilo, to je nadomestilo v višini 100 % ugotovljene osnove.
Okoliščina, da se je sodna praksa (glede odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v podobnih primerih) v času od vložitve tožbe do odločitve sodišča spremenila, ni takšna okoliščina, ki bi vplivala na odločitev o povrnitvi potrebnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti nasprotni stranki, ki v sporu ni uspela.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo razlike v plači za čas od septembra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
ZJU člen 24, 24/1, 39, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZUP člen 214.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – zasebna listina, ki ima naravo javne listine – izkaz pravice na predmetu izvršbe – izvršba na premičnine – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda
Račun za nakup premičnin ne predstavlja javne listine oz. zasebne listine, ki ima naravo javne listine v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZIZ.
Navedbe o nenadomestljivi škodi, ki naj bi jo za tretja pomenila že sama izvršba (tj. poseg v njuno zatrjevano lastninsko pravico, česar naj ne bi bilo mogoče nadomestiti z odškodnino), ob dejstvu, da gre za premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti (televizor in sedežna garnitura), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo verjetnega izkaza okoliščin po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj bi tretja morala konkretno navesti razloge in verjetno izkazati, da bi takojšnja izvršba na posameznem zarubljenem predmetu zanju predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.