redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.
Po ustaljeni sodni praksi je pri ugotavljanju možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih bistveno, ali so te možnosti obstajale v času odpovedi.
sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
Ker tožnik ni uspel izkazati nastanka zavarovalnega primera in niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
prodaja nepremičnine – predlog upnika za prodajo – tretja javna dražba – rok šest mesecev – prekluzivni rok - ustavitev izvršbe
V skladu s prvim in drugim odstavkom 194. člena ZIZ v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Šestmesečni rok za podajo predloga za novo prodajo oz. predloga za razpis tretjega naroka - tretje javne dražbe je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave.
URS člen 14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43. ZPIZ-1 člen 72.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Tožniku je bila invalidska pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena. Zato je toženec zahtevo za novo odmero pokojnine, da se upoštevajo tudi zneski iz naslova dobička iz leta 1992, od katerega so bili plačani vsi prispevki in ki niso bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove, utemeljeno zavrgel.
odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odškodnina – nadomestila za neizrabljen letni dopust
Tožnik iz razlogov na strani tožene stranke ni mogel v celoti izrabiti letnega dopusta za vtoževano leto, zato mu je tožena stranka dolžna plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/1, 66/2, 91, 91/1, 91/1-3, 94. ZPP člen 2. ZUstS člen 48.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – pravice iz invalidnosti
Ker je bil tožnik pretežni del zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, ima na podlagi invalidnosti III. kategorije pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in zavarovan za ožji obseg pravic.
Za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je podlaga sklenjena najemna pogodba, za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. Ker je tožnikov sin naveden v najemni pogodbi in tudi ni prijavljen na drugem naslovu, ga je toženec utemeljeno upošteval pri ugotavljanju cenzusa za subvencioniranje najemnine.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
ZIKS-1 člen 229, 229/1, 229/2. ZJU člen 100, 100/1.
prepoved opravljanja dejavnosti – konflikt interesov – javni uslužbenci – delo, ki ni združljivo z dejavnostjo uprave – pooblaščena uradna oseba
Prvi odstavek 229. člena ZIKS-1 določa, da pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovala ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave. Direktor tožene stranke je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZIKS-1, ki določa, da dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave, sprejel Navodila o opravljanju drugih dejavnosti in konfliktu interesov uslužbencev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Tožnica (pravosodna policistka) je bila direktorica družbe, ki je opravljala dejavnost posredovanja, sklepanja pogodb ali drugega dela na področju zavarovalništva. V okviru del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati po 7. točki 5. člena navedenih navodil, spada tudi poslovodenje družbe, ki se s tako dejavnostjo oziroma takimi deli ukvarja. Ker je podan konflikt interesov glede opravljanja konkretnih del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati, je tožena stranka tožnici na podlagi 229. člena ZIKS-1 in navedenih navodil lahko izdala izpodbijana sklepa o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti.
presoja izpolnjevanja pogojev za zahtevo za varstvo zakonitosti - pristojnost vrhovnega sodišča
Presojo, ali zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka 420. člena ZKP, sme torej v vsakem primeru opraviti le vrhovno sodišče.
invalidska pokojnina – spremembe v stanju invalidnosti
Pri tožnici je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, saj se je že ugotovljena invalidnost III. kategorije poslabšala in ugotovila popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Zato ji nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada od od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Ker je rok za vložitev tožbe zoper dokončno upravno odločbo po 1. odstavku 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok, vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi tega roka ni dovoljena.
Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 36, 36/1, 76, 76/3, 270, 434, 436, 436/1.
goljufija - oškodovanec kot tožilec – nepopolna vloga - dopolnitev obtožnega akta – rok
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožbo kot nepopolno zavreči zaradi prekoračenega tridnevnega roka. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 27. 5. 2011, štelo kot nepopolno vlogo in ji je zato skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naložilo, da jo v roku 30 dni dopolni, ta rok, ki ga za dopolnitev vloge določi sodišče samo, pa je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke upošteval in je vlogo v navedenem roku dopolnil.
Že iz vsebine vloge z dne 27. 5. 2011 je bilo razvidno, da gre za očitek kaznivega dejanja, ki glede na zatrjevano višino premoženjske škode sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se je z napadenim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo kazensko zadevo odstopilo v obravnavo pristojnemu okrožnemu sodišču. Vloge oškodovanke kot tožilke zato tudi ni moglo zavreči in ustaviti postopek, saj za odločanje v tej kazenski zadevi glede na navedeno okrajno sodišče ni pristojno.
plačilo razlike plače – čisti denarni zahtevek – določitev osnovne plače – sodno varstvo – predhodno varstvo – dogovor o znižanju izhodiščne plače
Za uveljavljanje zahtevka za plačilo razlike plače je dopustno neposredno sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR, saj pogodba o zaposlitvi tožnice določa vse elemente za določitev osnovne plače, ki se določi kot produkt količnika delovnega mesta, količnika po napredovalni lestvici ter izhodiščne plače. Določitev osnovne plače tožnice je zato v obravnavani zadevi odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava, torej predpisa, ki določa količnik delovnega mesta (ki se je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spreminjal, pri čemer so vsi kasnejši akti določali le višji količnik delovnega mesta tožnice), višino količnika po napredovalni lestvici in višino izhodiščne plače. Torej gre za „čisto“ denarno terjatev, ki jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Tožena stranka je v Dogovoru (2010), sklenjenem s sindikatom, določila višino izhodiščne plače za določeno obdobje. Od tega dogovora, ki ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe, ni odstopila, zato dogovor še vedno velja, zaradi tega pa tožena stranka ni mogla zakonito znižati izhodiščne plače v tem obdobju.
nadomestilo za nego in varstvo otroka – omejena višina
Višina nadomestila za nego in varstvo otroka je bila po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da se ji odmeri višje nadomestilo, to je nadomestilo v višini 100 % ugotovljene osnove.
Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.