KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
Stiki pod nadzorom so izjema od pravila, da ima drugi starš, ki mu otroka nista dodeljena, pravico do stikov brez nadzora tretje osebe. Izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno. Zakon kot edini kriterij izpostavlja korist otroka in le-to vidi v prepovedi psihične obremenitve ali ogrožanju telesnega ali duševnega razvoja.
Okoliščina, da se je sodna praksa (glede odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v podobnih primerih) v času od vložitve tožbe do odločitve sodišča spremenila, ni takšna okoliščina, ki bi vplivala na odločitev o povrnitvi potrebnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti nasprotni stranki, ki v sporu ni uspela.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo razlike v plači za čas od septembra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2.
Sporazum z BIH - pokojnina
Tožnik ima z odločbo nosilca zavarovanja v BiH priznano pravico do invalidske pokojnine na podlagi pokojninske dobe, v kateri je bila upoštevana tudi celotna slovenska zavarovalna doba. Po 37. členu Sporazuma z BIH (preračun pokojnin) invalidska pokojnina v Sloveniji tožniku ni bila priznana in ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. Tožnik zato po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba
Tožena stranka ni gospodarski subjekt, saj je fizična oseba in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožnik je na naroku povečal tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal bolniški stalež do konca glavne obravnave, čemur je toženec nasprotoval. Zato mora sodišče odločiti o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
priprave za glavno obravnavo – vodstvo glavne obravnave – združenje pravd za skupno obravnavanje – procesno vodstvo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – zasebna listina, ki ima naravo javne listine – izkaz pravice na predmetu izvršbe – izvršba na premičnine – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda
Račun za nakup premičnin ne predstavlja javne listine oz. zasebne listine, ki ima naravo javne listine v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZIZ.
Navedbe o nenadomestljivi škodi, ki naj bi jo za tretja pomenila že sama izvršba (tj. poseg v njuno zatrjevano lastninsko pravico, česar naj ne bi bilo mogoče nadomestiti z odškodnino), ob dejstvu, da gre za premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti (televizor in sedežna garnitura), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo verjetnega izkaza okoliščin po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj bi tretja morala konkretno navesti razloge in verjetno izkazati, da bi takojšnja izvršba na posameznem zarubljenem predmetu zanju predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/1-8. ZUP člen 6, 7. ZDR člen 204.
brezposelnost – denarno nadomestilo
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu delodajalec kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovil posebno varstvo pred odpovedjo, in za zavarovanje svojih pravic ni zahteval sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
prodaja nepremičnine – predlog upnika za prodajo – tretja javna dražba – rok šest mesecev – prekluzivni rok - ustavitev izvršbe
V skladu s prvim in drugim odstavkom 194. člena ZIZ v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Šestmesečni rok za podajo predloga za novo prodajo oz. predloga za razpis tretjega naroka - tretje javne dražbe je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/1, 66/2, 91, 91/1, 91/1-3, 94. ZPP člen 2. ZUstS člen 48.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – pravice iz invalidnosti
Ker je bil tožnik pretežni del zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, ima na podlagi invalidnosti III. kategorije pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in zavarovan za ožji obseg pravic.
Za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je podlaga sklenjena najemna pogodba, za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. Ker je tožnikov sin naveden v najemni pogodbi in tudi ni prijavljen na drugem naslovu, ga je toženec utemeljeno upošteval pri ugotavljanju cenzusa za subvencioniranje najemnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – obveznosti delavca – opravljanje dela
Tožnica ni neupravičeno izostala z dela (v tem času zaradi bolezni ni bila zmožna za delo), zaradi česar ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Delavec mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo, oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Tudi posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, ki so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.