ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.
Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval na domnevi iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predpostavka za uporabo te določbe je, da dolžnik v ugovoru pavšalno zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Pri tem ne gre za situacije, ko dolžnik obstoj obligacijskega razmerja sicer priznava, zanika pa da bi imel do upnika iz tega razmerja kakšno obveznost. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklepal, da se računi nanašajo na dobavo materiala, ki ni ustrezal kvaliteti, kar pomeni, da je dolžnik obligacijsko razmerje z upnikom priznaval.
prepoved konkurence – konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravdni stranki sta v pogodbi o zaposlitvi soglašali, da toženka pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, zato se je slednja zavezala, da se še eno leto po prenehanju pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pri tožeči stranki ne bo zaposlila pri drugi zavarovalnici oziroma družbi, ki opravlja druge zavarovalne posle na kateremkoli delovnem mestu, kjer bi lahko izkoriščala pridobljena znanja, izkušnje ali osebna poznanstva, do katerih je prišla pri opravljanju dela delovnega mesta, določenega s pogodbo o zaposlitvi, s čimer bi tožeči stranki lahko konkurirala ali škodovala. V skladu s takšno pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja je toženka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino, če bi toženka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
ZJU člen 24, 24/1, 39, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZUP člen 214.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
oprostitev plačila sodne takse – blokada tekočih računov - premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme
Zmotno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da ima tožeča stranka svoje račune preobremenjene, kar smiselno pomeni, da ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za poravnavo svojih obveznosti, zadošča za utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker tožena stranka razpolaga s premoženjem za poplačilo terjatev do upnikov, bi morala v predlogu za taksno oprostitev podati konkretne trditve, da premoženja ne more vnovčiti in zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
presoja izpolnjevanja pogojev za zahtevo za varstvo zakonitosti - pristojnost vrhovnega sodišča
Presojo, ali zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka 420. člena ZKP, sme torej v vsakem primeru opraviti le vrhovno sodišče.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 320, 320/2, 374, 374/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7.
nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase – osnova za odmero nadomestila – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom, pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase, četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki.
regres za letni dopust – finančne težave – nelikvidnost delodajalca
Finančne težave in nesolventnost delodajalca ne morejo vplivati na obstoj obveznosti delodajalca, da delavcu poravna denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakona in kolektivnih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076602
OZ člen 62, 63, 74, 122, 122/1, 164, 164/1, 168, 168/1, 199, 220, 239, 239/2, 243, 243/3, 246, 435, 766, 766/1, 766/3, 768/1, 769, 769/1, 769/2. ZTVP-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 214/2, 251, 285, 287, 287/4.
izvedeni finančni instrumenti – pooblastilo – pogodba o naročilu – rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz – forward exchange contract – prodajna pogodba – kršitev pogodbenih obveznosti – premoženjska škoda – obseg odškodnine – koristi – prenos pogodbe – izvedensko mnenje
Izvedeni finančni instrumenti niso nič drugega, kot pravni posli, katerih skupna značilnost je v tem, da je odmena vsaj ene pogodbene stranke odvisna od cene tujega denarja (valute), obrestne mere, določene vrste blaga ali vrednostnega papirja. Mogoče bi jih bilo opisati tudi kot izvedene finančne pravne posle. Izvedeni se imenujejo zato, ker je odmena izvedena od merila, ki je neodvisen od samega pravnega posla. Odmena je izvedena od zunanje spremenljivke, npr. od vrednosti tujega denarja. Izvedeni finančni pravni posli se torej ne imenujejo tako, ker bi bili akcesorni.
Z rokovno ali terminsko prodajo in nakupom deviz (angl. forward exchange contract) se proda ali nakupi določen znesek deviz po že v času sklenitve pravnega posla določenem tečaju. Izročitev deviz in plačilo teh deviz se opravita šele po preteku roka ali po nastopu termina. V bistvu gre za prodajno pogodbo, katere predmet je tuj denar. Devizni rokovni ali terminski pravni posel po svoji pravni konstrukciji sam po sebi ne prinaša posebnega dodatnega tveganja, niti ga ne zmanjšuje. Služi lahko zmanjšanju tveganja ali pa tveganje povečuje. Oboje je odvisno od okoliščin.
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. En in drug pravni posel ureja sicer OZ, vendar vsakega posebej in vsakega precej drugače. Med obema ni nobenega samodejne povezave: pogodba o naročilu je lahko (in celo pogosto je) pravni temelj za pooblastitev (in izstavitev pooblastilne listine), ne pa nujno. Predvsem pa se razlikujeta glede učinkov. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Tožnica, ki ima končano osnovno šolo in je nazadnje opravljala delo čistilke, za to delo ni več zmožna, zmožna pa je v okviru svojega poklica za najlažja fizična dela z razbremenitvami pri delu (brez dela v prisiljeni drži, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg, brez dela s fleksijskimi obremenitvami hrbtenice in stalnimi fleksijskimi obremenitvami kolen). Zato se jo razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve oziroma zaposlitve na drugem delovnem mestu v okviru svojega poklica z omejitvami s polnim delovnim časom. Ker pri njej ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti poklicna invalidnost, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
priprave za glavno obravnavo – vodstvo glavne obravnave – združenje pravd za skupno obravnavanje – procesno vodstvo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077822
SZ člen 31. SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 50. OZ člen 9, 239.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – način delitve stroškov obratovanja in vzdrževanja stavbe
Ob ugotovljeni veljavnosti Pogodbe, ki v X. členu določa, da upravniku za storitve upravljanja in čiščenja pripada plačilo in (ne izpodbijanem) dejstvu, da toženec opravljenih storitev ni plačal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 1019, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - zakonito poroštvo - zastaranje - zastaralni rok
Medtem ko sodišče druge stopnje nima pomislekov o tem, da je pri presoji ugovora zastaranja za terjatve, kakršna je tovrstna, potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ, pa je potrebno vendarle opozoriti na dejstvo, da SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te (24. člen SZ-1) nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe OZ, ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je potrebno presojati, kdaj zapade obveznost poroka, oziroma kdaj zoper njega začne teči enoletni zastaralni rok.
Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/1-8. ZUP člen 6, 7. ZDR člen 204.
brezposelnost – denarno nadomestilo
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu delodajalec kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovil posebno varstvo pred odpovedjo, in za zavarovanje svojih pravic ni zahteval sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.