ZAVAROVANJE TERJATEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068986
ZIZ člen 55, 239, 268, 270, 270/3, 272. ZZZDR člen 52, 52/1. ZMZPP člen 67.
zavarovanje nedenarne terjatve – ugotovitev skupne lastnine – poslovni delež v družbi – upravljalske pravice – pristojnost slovenskega sodišča
V tej pravdi se odloča samo o imetništvu (lastništvu) poslovnega deleža v družbi, ne odloča pa se o pravicah družbenikov, ki jih imajo pri upravljanju družbe. Z delom začasne odredbe pa upnica uveljavlja upravljalske pravice, ki ji gredo kot družbenici družbe. Predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu ni utemeljen, ker se z njim ne more zavarovati zahtevek iz tožbe: da poslovni delež v teh družbah predstavlja skupno premoženje upnice in dolžnika.
Ker se s predlogom, da se dolžniku kot poslovodju družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem d.o.o., ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje upnice in dolžnika, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Slovensko sodišče ni pristojno opravljati izvršilnih dejanj v tujini in zato tudi ne dovoljevati izvršbe, ki naj bi se izvršila v tujini.
motenje posesti – motilno ravnanje – prekluzivni rok – oblika zahtevka – ugotovitveni zahtevek – dovoljena samopomoč
Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je nepotreben oz. Nedovoljen.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je objektivno mogoče, sicer samopomoč časovno ne sovpada z neupravičenim posegom v posest in šteje kot nedopusten poseg v posest.
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
uporabnina - ugotavljanje hipotetičnega dejstva – metoda ugotavljanja
Pri ugotavljanju višine uporabnine gre za ugotavljanje hipotetičnega dejstva. Takšno dejstvo je treba približno ugotoviti oziroma oceniti z deduktivno ali primerjalno metodo. Preizkus pravilnosti ugotavljanja dejstva je tako predvsem preizkus, ali je sodišče uporabilo razumno metodo.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pripoznalo veljavo temeljnega načela obligacijskega prava, da je pogodbe treba spoštovati.
dokazni predlog – vpogled v spis – zaslišanje strank – substanciranje dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznega predloga kot nepopolnega
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih ali popolnih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti. Šele če stranka na poziv sodišča ne odreagira, lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza.
regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - grozeča težko nadomestljiva škoda
Z začasno odredbo tožeča stranka torej predlaga začasno ureditev spornega razmerja, kar je namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Bistvo takih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive škode. Takšne začasne odredbe so glede na razloge sklepa Ustavnega sodišča RS UP 275/1997 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma. To pomeni, da je treba v luči omenjene ustavne določbe pogoje iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) obravnavati strožje, saj predstavljajo takšne začasne odredbe izjemno sredstvo zavarovanja. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je zato potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne, nujne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. V smeri presoje obstoja pogojev, da se tako predlagani začasni odredbi lahko ugodi, je zato potrebno oceniti relevantne okoliščine tako na strani tožeče kot tožene stranke.
Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.
ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – pravica do izjave – nujni postopek – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, je bila nasprotnemu udeležencu zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe).
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR člen 184, 184/1, 171.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – temelj odškodninske odgovornosti – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – zastaranje - soprispevek
V tem sporu tožnik od prvotožene stranke (delodajalec) in drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri je imela prvotožena stranka zavarovano svojo odgovornost) vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Drugotožena stranka (zavarovalnica) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o temelju odškodninske odgovornosti, po kateri obstoji odškodninska obveznost prvotožene stranke v višini 70 %. Ker izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj drugotožene stranke, saj ne določa njene odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, pritožba ne more izboljšati njenega pravnega položaja, zato drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, v posledici česar je treba njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je kritičnega dne delal na podestu, pri čemer ga je nadzoroval delavec tožene stranke. Zaradi hitenja pri delu je prišlo do udarca oziroma pri sestopu do zdrsa in udarca v petnico. Poškodba je nastala zaradi dejstva, ker se oko ni moglo pravočasno prilagoditi gledanju na daleč in da je hitel zaradi strahu zaradi izgube zaposlitve, kar vse je prispevalo k zdrsu in udarcu. Glede na to, da je bila prvotožena stranka seznanjena s tožnikovimi zdravstvenimi omejitvami ter je dopuščala delo, pri katerem je lahko prišlo do poškodbe, izključuje tožnikovo soodgovornost za škodo. Splošno znano dejstvo je, da delavci zaradi strahu pred možnostjo izgube zaposlitve redko odklonijo delo, ki jih objektivno zdravstveno ogroža, posebej v zaostrenih pogojih ekonomske in finančne krize. Zato tožnikove privolitve, da bo opravljal delo kljub slabšemu vidu, ni mogoče opredeliti kot soprispevek k nastali škodi.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.
ZPP člen 358, 358/3. ZIZ člen 64, 65. ZTLR člen 24, 28.
ugovor tretje osebe - tožba za nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera
Kot glavni razlog razveljavitve pogodbe je bil v II. točki pogodbe navedeno neplačilo dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da tožnika glede lastništva nepremičnine nista bila v dobri veri najmanj od dne 10. 3. 2000, ko je bila pogodba o razveljavitvi sklenjena. Najkasneje takrat sta bila namreč seznanjena, da kupnine za sporno nepremičnino nista plačala v celoti, kar je vodilo v razdor kupoprodajne pogodbe z dne 1. 3. 1996.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142/3, 137, 137/1, 138, 333.
zavrženje pritožbe – vročanje – osebno vročanje – pooblaščenec – odvetnik – poštni predal – obvestilo o vročitvi – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba šteti, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanje, ki se vročajo osebno ali ne – ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika
Ker tarifa iz Pravilnika 2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
ZASP člen 82, 153, 156, 159, 159/1, 168. ZASP-B člen 26, 26/4.
javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
Sodišče mora najprej prisoditi odškodnino za vsako obliko pravno priznane nepremoženjske škode, ko pa ocenjuje, ali je dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru odškodnin, ki jih za primerljivo škodo dosojajo sodišča (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), je relevanten le skupno dosojen znesek odškodnine.
Renta se dosoja glede na podatke, ki so znani v času odločanja o njej. Če se bodo okoliščine ob tožnikovi upokojitvi pomembneje spremenile, bo tožena stranka lahko uveljavljala zmanjšanje ali ukinitev rente.
Tožnik je aktivno legitimiran za del bruto zneska rente, ki se odtegne in plača v obliki davka, saj se plače izračunavajo v bruto zneskih, delodajalec pa mora odvesti zakonsko določene prispevke in davke, ter nato delojemalcu izplačati neto znesek. Ker predstavlja dosojena renta razliko v plači, pa bo morala tožena stranka odvesti prispevke in davke za tožnikov račun, gre za del njegove plače, nakazala pa mu bo nato neto znesek.