OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068983
ZPP člen 111, 142, 142/3, 142/4, 316, 452, 452/1, 453a. OZ člen 229, 229/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – posojilna pogodba
V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom 15. dne od dneva, ko je vročevalec v strankinem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pisanje in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – skrbnik za poseben primer – CSD – izvedensko mnenje
Sklep, da oseba v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če ji poslovna sposobnost formalno ni bila omejena ali odvzeta.
Sposobnost tožnice izraziti svojo voljo v zvezi z bivanjem v domu starejših občanov ne pomeni, da je sposobna pravno veljavno izražati tudi svojo voljo s potekom postopka na sodišču.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obseg nepremoženjske škode – AO plus zavarovanje – deljena vzročnost - oškodovančevo osebno stanje
Pritožnik tudi v primeru, ko lahko povrnitev škode iz istega škodnega dogodka uveljavlja zoper več oseb, ne more dobiti višje odškodnine, kot mu gre za ugotovljeni obseg nepremoženjske škode.
Po utrjenem stališču sodne prakse oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost in da je pri ugotavljanju obsega škode treba izhajati iz konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068970
SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – oškodovanec – aktivna stvarna legitimacija – domnevni lastnik nepremičnine – lastninska pravica v pričakovanju – vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom
Oškodovanec je tisti, katerega premoženjska ali nepremoženjska pravica je bila s toženčevim ravnanjem prizadeta. Način odprave škode je v vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo preden je škoda nastala. Gre za izravnavo položaja oškodovanca s tistim pred oškodovanjem. Če je tožnici pripadla v last (že) poškodovana nepremičnina, potrebe po izravnavi njenega položaja ni. V tem primeru škodni dogodek ni zmanjšal njenega premoženja, ampak ga je pridobila (na podlagi pravnega naslova) z zmanjšano vrednostjo.
Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre.
Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe, zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/2, 44/3. SZ člen 111 - 121.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča nastopi šele takrat, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe – potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – predlog dolžnika
Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.
pravna opredelitev – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – varovanje časti in dobrega imena – test sorazmernosti
Za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1 gre praviloma takrat, kadar kdo o drugemu izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšne druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer je ta trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. Če pa gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega ali subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, pa gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1, v kolikor storilec ne dokaže resničnosti svojih trditev ali vsaj utemeljenega razloga verjeti v resničnost svojih trditev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec inkriminirane besede o laganju in zapravljanju premoženja drugih izrekel županu na tiskovni konferenci brez kakršnegakoli konteksta vprašanj in odgovorov nanje, kot posplošeno trditev, kot objektivno podano razžalitev, zaradi katere se je župan tudi subjektivno počutil razžaljenega. Pri takšni posplošeni žaljivi vrednostni oceni, ki že sama po sebi pomeni napad na čast in dobro ime drugega, sploh ni mogoče dokazovati resničnosti trditev, saj ni šlo za izjavo, ki bi temeljila na preverljivih dejstvih. Zato je sodišču prve stopnje ravnanje obtoženca pravno pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena istega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076111
ZLS člen 100. ZRPPN člen 38, 39.
zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino – razlastitev – določitev odškodnine – pravno nasledstvo občin – nadomestitev vrednosti nepremičnine – višina odškodnine – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče
Nasprotna udeleženka je pravna naslednica nekdanje Občine Domžale glede predmetnih nepremičnin. Ne le, da je zavezanka za plačilo odškodnine, ker je nanjo prešlo razlaščeno premoženje predlagateljice (izročene predmetne nepremičnine), temveč tudi ker je nanjo prešla obveznost nekdanje Občine Domžale nadomestiti vrednost izročenih nepremičnin.
Ker lastninska pravica ne zastara, ne zastara niti zahtevek za plačilo odškodnine za v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – premičnina – motorno vozilo – izročitev premičnine – dobra vera – standard verjetnosti
Kadar tožnik svoj zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na vozilu utemeljuje na pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe, mora v postopku za izdajo začasne odredbe za verjetno izkazati obstoj vseh pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za pridobitev lastninske pravice na premičnini na tej pravni podlagi, med drugim, da je bil v trenutku izročitve premičnine v dobri veri. Če enega od pogojev ne uspe izkazati za verjetno, tudi ni verjetno, da njegova terjatev obstoji, zato predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073076
ZASP člen 9, 151, 151/3, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 7, 154, 154/3, 212.
male avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorsko varovana dela – uporaba Pravilnika – stroški postopka
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe, ko ga je preneslo na uporabnico, ta pa izjeme od splošnega načela varovanja avtorskih del ni izkazala.
osebno vročanje – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo
Rok za vložitev pritožbe prične teči šestnajsti dan od dne, ko je bilo puščeno obvestilo. Na nastop fikcije vročitve ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142/3, 137, 137/1, 138, 333.
zavrženje pritožbe – vročanje – osebno vročanje – pooblaščenec – odvetnik – poštni predal – obvestilo o vročitvi – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba šteti, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanje, ki se vročajo osebno ali ne – ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.