dejansko stanje – izročitev denarja – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – pooblaščenec – zastopanje – laično zastopanje stranke
Dokazno breme, da je toženec tožniku denar izročil, je bila na tožencu, ki pa mu tega ni uspelo dokazati. Toženec kakršnegakoli potrdila o plačilu ni imel. O tem je izpovedal le sam, priči, ki ju je predlagal, pa trditev toženca nista potrdili.
Toženec se je sam odločil o tem, ali bo angažiral pooblaščenca ali ne. Nobenega zakonskega določila ni, ki bi zahteval, da ima stranka v pritožbenem postopku odvetnika.
motenje posesti – motilno ravnanje – prekluzivni rok – oblika zahtevka – ugotovitveni zahtevek – dovoljena samopomoč
Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je nepotreben oz. Nedovoljen.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je objektivno mogoče, sicer samopomoč časovno ne sovpada z neupravičenim posegom v posest in šteje kot nedopusten poseg v posest.
dedovanje zaščitene kmetije – dediči – prevzemnik zaščitene kmetije – sposobnost upravljati s kmetijo – gospodarjenje s kmetijo preko tretjega
Prevzemnik kmetije mora biti sam sposoben, da na kmetiji gospodari, zato prevzemnik ne more biti tisti, ki iz tujine preko tretje osebe (ki je sicer usposobljena za kmetovanje) na tak način gospodari s kmetijo.
položaj dediča – prevzem pravde – izločitev iz zapuščine – pravočasnost navedb – dokazna ocena
Tožniki so podali izjave o prevzemu pravde po pokojnem F.F. Sporazum o prenosu pričakovane lastninske pravice ni imel nobenega vpliva na položaj strank v tej pravdi. Da bi po pokojnem F.F. pravdo nadaljevali le R.J.F in T.F, bi morale soglašati vse stranke, do česar pa ni prišlo.
Dedič je povsem pavšalno navajal, da je materi izročal svojo plačo, konkretiziranih trditev v tem pogledu pa ni podal, zato prvo sodišče ni imelo razlogov za presojo te oblike prispevka z vidika 32. člena ZD, oziroma se s tem vprašanjem ni bilo dolžno ukvarjati.
ZASP člen 82, 153, 156, 159, 159/1, 168. ZASP-B člen 26, 26/4.
javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142/3, 137, 137/1, 138, 333.
zavrženje pritožbe – vročanje – osebno vročanje – pooblaščenec – odvetnik – poštni predal – obvestilo o vročitvi – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba šteti, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanje, ki se vročajo osebno ali ne – ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.
dodaten sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – nujni delež – nujni dediči – uveljavljanje nujnega deleža – vstopna pravica – obseg zapuščine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
pogodba o delu - dejansko stanje – dokazna ocena – obrazloženost sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pripoznalo veljavo temeljnega načela obligacijskega prava, da je pogodbe treba spoštovati.
dokazni predlog – vpogled v spis – zaslišanje strank – substanciranje dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznega predloga kot nepopolnega
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih ali popolnih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti. Šele če stranka na poziv sodišča ne odreagira, lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza.
osebno vročanje – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo
Rok za vložitev pritožbe prične teči šestnajsti dan od dne, ko je bilo puščeno obvestilo. Na nastop fikcije vročitve ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077367
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 311, 314, 314/1, 337, 337/3. ZPP člen 7, 13, 184, 184/2.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme – pravnomočnost upravne odločbe – vrnitev nacionaliziranih stanovanj – denacionalizacija – odškodnina za uporabo - tek zakonskih zamudnih obresti – premoženjska škoda – prenehanje obveznosti - pobotni ugovor – pobot (ne)zastarane terjatve – pogoji za pobot - poškodovanje in uničenje objekta – sprememba tožbe
Ugovor zastaranja ima svojo dejansko in dokazno podlago in bi morala toženka v svojem ugovoru navesti vse konkretne dejanske trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je ugovor zastaranja utemeljen.
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen je res nečista denarna terjatev za povrnitev premoženjske škode, vendar pa se tudi nanj nanaša načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.
S sodbo se odloči le o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je predmet pobotnega ugovora (ugotovitveni izrek), ne pa o obveznosti njenega plačila (ne gre za dajatveni izrek v tem delu). OZ določa, da se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo; pogoj za pobot iz tega vidika je le ta, da takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tudi če je zastarala, terjatev sama še vedno obstaja; preneha zgolj pravica zahtevati njeno izpolnitev.