OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077367
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 311, 314, 314/1, 337, 337/3. ZPP člen 7, 13, 184, 184/2.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme – pravnomočnost upravne odločbe – vrnitev nacionaliziranih stanovanj – denacionalizacija – odškodnina za uporabo - tek zakonskih zamudnih obresti – premoženjska škoda – prenehanje obveznosti - pobotni ugovor – pobot (ne)zastarane terjatve – pogoji za pobot - poškodovanje in uničenje objekta – sprememba tožbe
Ugovor zastaranja ima svojo dejansko in dokazno podlago in bi morala toženka v svojem ugovoru navesti vse konkretne dejanske trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je ugovor zastaranja utemeljen.
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen je res nečista denarna terjatev za povrnitev premoženjske škode, vendar pa se tudi nanj nanaša načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.
S sodbo se odloči le o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je predmet pobotnega ugovora (ugotovitveni izrek), ne pa o obveznosti njenega plačila (ne gre za dajatveni izrek v tem delu). OZ določa, da se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo; pogoj za pobot iz tega vidika je le ta, da takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tudi če je zastarala, terjatev sama še vedno obstaja; preneha zgolj pravica zahtevati njeno izpolnitev.
hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanju
Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obseg nepremoženjske škode – AO plus zavarovanje – deljena vzročnost - oškodovančevo osebno stanje
Pritožnik tudi v primeru, ko lahko povrnitev škode iz istega škodnega dogodka uveljavlja zoper več oseb, ne more dobiti višje odškodnine, kot mu gre za ugotovljeni obseg nepremoženjske škode.
Po utrjenem stališču sodne prakse oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost in da je pri ugotavljanju obsega škode treba izhajati iz konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068970
SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – oškodovanec – aktivna stvarna legitimacija – domnevni lastnik nepremičnine – lastninska pravica v pričakovanju – vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom
Oškodovanec je tisti, katerega premoženjska ali nepremoženjska pravica je bila s toženčevim ravnanjem prizadeta. Način odprave škode je v vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo preden je škoda nastala. Gre za izravnavo položaja oškodovanca s tistim pred oškodovanjem. Če je tožnici pripadla v last (že) poškodovana nepremičnina, potrebe po izravnavi njenega položaja ni. V tem primeru škodni dogodek ni zmanjšal njenega premoženja, ampak ga je pridobila (na podlagi pravnega naslova) z zmanjšano vrednostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika
Ker tarifa iz Pravilnika 2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje tožilstva – protipravno ravnanje sodišča – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Protipravnega ravnanja tožilstva, katerega funkcija je v pregonu storilcev kaznivih dejanj, ne more predstavljati opravljanje dejanj (začetek pregona storilcev kaznivih dejanj, vložitev zahteve za preiskavo in obtožnice) v zvezi s kazenskim pregonom za kaznivo dejanje, ki kasneje v sodnem postopku ni dokazano in se postopek ne konča z obsodilno sodbo. O protipravnem ravnanju tožilca bi bilo mogoče govoriti le, ko bi bilo le-to v nasprotju z njegovimi pooblastili ali šikanozno.
Le, če bi bilo že na prvi pogled očitno, da je tožilstvo vodilo postopek zoper tožnika brez dokazov, ali na podlagi za obsodbo povsem nerelevantnih dokazih, bi bilo mogoče govoriti o očitno napačnem ravnanju tožilstva in nadalje sodišč, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pooblastil in s tem protipravno ravnanje.
Sodišče ravna protipravno, če ne uporabi povsem jasne določbe zakona, če določeni predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ali ko zaradi malomarnosti opusti posamezna procesna dejanja.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR člen 184, 184/1, 171.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – temelj odškodninske odgovornosti – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – zastaranje - soprispevek
V tem sporu tožnik od prvotožene stranke (delodajalec) in drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri je imela prvotožena stranka zavarovano svojo odgovornost) vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Drugotožena stranka (zavarovalnica) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o temelju odškodninske odgovornosti, po kateri obstoji odškodninska obveznost prvotožene stranke v višini 70 %. Ker izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj drugotožene stranke, saj ne določa njene odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, pritožba ne more izboljšati njenega pravnega položaja, zato drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, v posledici česar je treba njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je kritičnega dne delal na podestu, pri čemer ga je nadzoroval delavec tožene stranke. Zaradi hitenja pri delu je prišlo do udarca oziroma pri sestopu do zdrsa in udarca v petnico. Poškodba je nastala zaradi dejstva, ker se oko ni moglo pravočasno prilagoditi gledanju na daleč in da je hitel zaradi strahu zaradi izgube zaposlitve, kar vse je prispevalo k zdrsu in udarcu. Glede na to, da je bila prvotožena stranka seznanjena s tožnikovimi zdravstvenimi omejitvami ter je dopuščala delo, pri katerem je lahko prišlo do poškodbe, izključuje tožnikovo soodgovornost za škodo. Splošno znano dejstvo je, da delavci zaradi strahu pred možnostjo izgube zaposlitve redko odklonijo delo, ki jih objektivno zdravstveno ogroža, posebej v zaostrenih pogojih ekonomske in finančne krize. Zato tožnikove privolitve, da bo opravljal delo kljub slabšemu vidu, ni mogoče opredeliti kot soprispevek k nastali škodi.
ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
motenje posesti – motilno ravnanje – prekluzivni rok – oblika zahtevka – ugotovitveni zahtevek – dovoljena samopomoč
Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je nepotreben oz. Nedovoljen.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je objektivno mogoče, sicer samopomoč časovno ne sovpada z neupravičenim posegom v posest in šteje kot nedopusten poseg v posest.
dejansko stanje – izročitev denarja – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – pooblaščenec – zastopanje – laično zastopanje stranke
Dokazno breme, da je toženec tožniku denar izročil, je bila na tožencu, ki pa mu tega ni uspelo dokazati. Toženec kakršnegakoli potrdila o plačilu ni imel. O tem je izpovedal le sam, priči, ki ju je predlagal, pa trditev toženca nista potrdili.
Toženec se je sam odločil o tem, ali bo angažiral pooblaščenca ali ne. Nobenega zakonskega določila ni, ki bi zahteval, da ima stranka v pritožbenem postopku odvetnika.
Kljub temu, da ZNPosr predvideva sklenitev pisne pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, velja tudi ustna pogodba, saj zakon pomanjkanje pisnosti ne sankcionira. Pisna oblika pogodbe kot tudi v njej določene ostale obvezne sestavine so predpisane le v interesu pogodbenih strank.
Prva tožena stranka je pogodbo o posredovanju sklenila z vednostjo in odobritvijo zakonca. Zato za obveznost plačila provizije po pogodbi o posredovanju kot obveznost, nastalo s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno oba zakonca tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem.
Po 190. členu OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženki je bil sporni znesek plačan brez pravnega temelja, zato ga je dolžna vrniti. Skladno s 193. členom OZ je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izteka roka po pozivu tožeče stranke, saj kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
pravna opredelitev – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – varovanje časti in dobrega imena – test sorazmernosti
Za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1 gre praviloma takrat, kadar kdo o drugemu izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšne druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer je ta trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. Če pa gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega ali subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, pa gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1, v kolikor storilec ne dokaže resničnosti svojih trditev ali vsaj utemeljenega razloga verjeti v resničnost svojih trditev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec inkriminirane besede o laganju in zapravljanju premoženja drugih izrekel županu na tiskovni konferenci brez kakršnegakoli konteksta vprašanj in odgovorov nanje, kot posplošeno trditev, kot objektivno podano razžalitev, zaradi katere se je župan tudi subjektivno počutil razžaljenega. Pri takšni posplošeni žaljivi vrednostni oceni, ki že sama po sebi pomeni napad na čast in dobro ime drugega, sploh ni mogoče dokazovati resničnosti trditev, saj ni šlo za izjavo, ki bi temeljila na preverljivih dejstvih. Zato je sodišču prve stopnje ravnanje obtoženca pravno pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena istega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076111
ZLS člen 100. ZRPPN člen 38, 39.
zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino – razlastitev – določitev odškodnine – pravno nasledstvo občin – nadomestitev vrednosti nepremičnine – višina odškodnine – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče
Nasprotna udeleženka je pravna naslednica nekdanje Občine Domžale glede predmetnih nepremičnin. Ne le, da je zavezanka za plačilo odškodnine, ker je nanjo prešlo razlaščeno premoženje predlagateljice (izročene predmetne nepremičnine), temveč tudi ker je nanjo prešla obveznost nekdanje Občine Domžale nadomestiti vrednost izročenih nepremičnin.
Ker lastninska pravica ne zastara, ne zastara niti zahtevek za plačilo odškodnine za v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine.
originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dobra vera – dogovori lastnika in graditelja
Institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zato lastninske pravice na ta način ni mogla pridobiti.
uporabnina - ugotavljanje hipotetičnega dejstva – metoda ugotavljanja
Pri ugotavljanju višine uporabnine gre za ugotavljanje hipotetičnega dejstva. Takšno dejstvo je treba približno ugotoviti oziroma oceniti z deduktivno ali primerjalno metodo. Preizkus pravilnosti ugotavljanja dejstva je tako predvsem preizkus, ali je sodišče uporabilo razumno metodo.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.