Pogodba ni sklenjena, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti.
Sporazum strank je dosežen, ko se izjavi krijeta, do nesporazuma (disenza) pa lahko pride le v fazi sklepanja pogodbe, ko sta ponudba in sprejem ponudbe navzven razpoznavna, tako da je sploh mogoče ugotoviti, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe. Pri tem je bistveno, da nesporazum o navedenih elementih pogodbe obstoji na relaciji med obema strankama in ni le na strani ene izmed njih, kot to zmotno razloguje tožeča stranka, ki zatrjuje, da je imela pri prodaji v mislih nekaj drugega, kot je dejansko izjavila. Volja obeh strank je namreč izrecno (pisno) že bila izražena navzven, njuni izjavi sta se v bistvenih sestavinah ujemali, zato je pogodba med njima veljavno nastala.
dedovanje zaščitene kmetije – dediči – prevzemnik zaščitene kmetije – sposobnost upravljati s kmetijo – gospodarjenje s kmetijo preko tretjega
Prevzemnik kmetije mora biti sam sposoben, da na kmetiji gospodari, zato prevzemnik ne more biti tisti, ki iz tujine preko tretje osebe (ki je sicer usposobljena za kmetovanje) na tak način gospodari s kmetijo.
dejansko stanje – izročitev denarja – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – pooblaščenec – zastopanje – laično zastopanje stranke
Dokazno breme, da je toženec tožniku denar izročil, je bila na tožencu, ki pa mu tega ni uspelo dokazati. Toženec kakršnegakoli potrdila o plačilu ni imel. O tem je izpovedal le sam, priči, ki ju je predlagal, pa trditev toženca nista potrdili.
Toženec se je sam odločil o tem, ali bo angažiral pooblaščenca ali ne. Nobenega zakonskega določila ni, ki bi zahteval, da ima stranka v pritožbenem postopku odvetnika.
hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanju
Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – premičnina – motorno vozilo – izročitev premičnine – dobra vera – standard verjetnosti
Kadar tožnik svoj zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na vozilu utemeljuje na pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe, mora v postopku za izdajo začasne odredbe za verjetno izkazati obstoj vseh pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za pridobitev lastninske pravice na premičnini na tej pravni podlagi, med drugim, da je bil v trenutku izročitve premičnine v dobri veri. Če enega od pogojev ne uspe izkazati za verjetno, tudi ni verjetno, da njegova terjatev obstoji, zato predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073076
ZASP člen 9, 151, 151/3, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 7, 154, 154/3, 212.
male avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorsko varovana dela – uporaba Pravilnika – stroški postopka
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe, ko ga je preneslo na uporabnico, ta pa izjeme od splošnega načela varovanja avtorskih del ni izkazala.
Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0068950
URS člen 35. OZ člen 179, 179/1. ZPol člen 47, 49. ZKP člen 150, 151, 214, 215, 542. KZ člen 261, 261/3, 265, 265/1, 266, 266/1, 267, 267/1.
protipravno ravnanje državnih organov – protipravnost ravnanja sodnika in tožilca – poseg v osebnostne pravice – posebni tajni policijski ukrepi – hišna preiskava – pripor – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo tudi takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namenoma razlagal v nasprotju s sodno prakso, pri tem pa je treba kot pomembne (dodatne) navezovalne okoliščine upoštevati, katere pravice so bile z nepravilno odločitvijo sodišča oškodovancu kršene, v katerem postopku in na kakšen način. Bolj ko je pravica posameznika ustavnopravno varovana, višji je standard odgovornosti države za delo državnih organov.
ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/2, 44/3. SZ člen 111 - 121.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča nastopi šele takrat, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
V primeru, ko delodajalec zamuja z izplačilom plače, prične subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca teči šele potem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. To pa v primeru nepravočasnega izplačila plač ni že v trenutku, ko je delavec zvedel za tretje nepravočasno izplačilo plače, temveč je to lahko šele po tem, ko je zaradi tega opomnil delodajalca ter opozoril inšpektorja za delo in po poteku osmih dni.
Izredna odpoved delavca je pravica, ki jo ima delavec na podlagi kršitev delovnopravne zakonodaje delodajalca. Gre za enostranski akt delavca, ki ga delodajalec ne more izpodbijati v sodnem postopku, tudi če je nezakonit, zato ni pravne podlage, ki bi utemeljevala priznanje teh stroškov delodajalcu, tudi če si je le-ta po prejemu izredne odpovedi o zakonitosti odpovedi pridobil mnenje odvetnika o njeni zakonitosti.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
pravna opredelitev – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – varovanje časti in dobrega imena – test sorazmernosti
Za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1 gre praviloma takrat, kadar kdo o drugemu izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšne druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer je ta trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. Če pa gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega ali subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, pa gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1, v kolikor storilec ne dokaže resničnosti svojih trditev ali vsaj utemeljenega razloga verjeti v resničnost svojih trditev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec inkriminirane besede o laganju in zapravljanju premoženja drugih izrekel županu na tiskovni konferenci brez kakršnegakoli konteksta vprašanj in odgovorov nanje, kot posplošeno trditev, kot objektivno podano razžalitev, zaradi katere se je župan tudi subjektivno počutil razžaljenega. Pri takšni posplošeni žaljivi vrednostni oceni, ki že sama po sebi pomeni napad na čast in dobro ime drugega, sploh ni mogoče dokazovati resničnosti trditev, saj ni šlo za izjavo, ki bi temeljila na preverljivih dejstvih. Zato je sodišču prve stopnje ravnanje obtoženca pravno pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena istega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076111
ZLS člen 100. ZRPPN člen 38, 39.
zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino – razlastitev – določitev odškodnine – pravno nasledstvo občin – nadomestitev vrednosti nepremičnine – višina odškodnine – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče
Nasprotna udeleženka je pravna naslednica nekdanje Občine Domžale glede predmetnih nepremičnin. Ne le, da je zavezanka za plačilo odškodnine, ker je nanjo prešlo razlaščeno premoženje predlagateljice (izročene predmetne nepremičnine), temveč tudi ker je nanjo prešla obveznost nekdanje Občine Domžale nadomestiti vrednost izročenih nepremičnin.
Ker lastninska pravica ne zastara, ne zastara niti zahtevek za plačilo odškodnine za v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine.
OZ člen 190, 193. ZDavP člen 406. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 42, 47.
neupravičena obogatitev - protiustavnost ZDavP - vpliv odločbe Ustavnega sodišča - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28.
spor majhne vrednosti – nedopustni pritožbeni razlogi – dimnikarska služba – zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
Tožeča stranka ni izstavila računa za opravljanje dimnikarskih storitev, temveč je obračunala stroške zavrnitve izvajanja storitev, povezane s prihodom dimnikarske službe, kar izhaja tudi iz računa. Za ta obračun ima podlago v 28. členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 63, 63/2, 63/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obseg sodnega varstva – strokovna izobrazba
V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitve) se pri ustreznosti starega in novega delovnega mesta ne primerjata tarifni ali plačilni razred, v katerega je delavec uvrščen, temveč vrsta in stopnja izobrazbe obeh primerljivih delovnih mest. Za delovno mesto vodja vzdrževanja se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, enaka izobrazba se je zahtevala za delovno mesto vodja skupine za vzdrževanje, v katerega se je preimenovalo delovno mesto vodja vzdrževanja po novi sistemizaciji delovnih mest. Tudi za delovno mesto tehnologa se zahteva VI. strokovne izobrazbe. Staro in novo delovno mesto tožnika sta primerljivi tudi glede vrste izobrazbe, zato je ponujeno delovno mesto tehnologa ustrezno.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.
Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre.
Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe, zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve.