OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.
ZAVAROVALNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076144
OZ člen 179, 180, 357.
AO plus zavarovanje – pogodbena odškodninska obveznost – zavarovalna pogodba – zastaranje – valorizacija – neenotna sodna praksa – povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – odškodninska odgovornost odvetnika
Neutemeljena je pritožbena graja, da gre pri terjatvah iz AO – plus zavarovanja za pogodbeno zavarovanje, to je za pogodbeno odškodninsko obveznost iz zavarovalne pogodbe, ki glede zastaranja terja uporabo prvega in drugega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073126
OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75, 75/2. ZPP člen 185, 214, 214/2, 254, 286b, 270, 270/3, 363, 363/3.
sosedsko pravo – odstranitveni zahtevek – imisije – meteorne vode – posebne naprave – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – ogled izvedenca – vabilo strank na ogled – pravica do izjave – splošno koristna dejavnost – sprememba tožbe – grajanje procesnih napak
S posebnimi napravami so v prvi vrsti mišljene naprave, ki s svojim delovanjem same neposredno povzročajo imisijske vplive.
Regionalna cesta in lovilec olj sta kot del njene infrastrukture nedvomno v splošnem interesu oziroma sta del splošno koristne dejavnosti. Ker je torej njuno delovanje oziroma obstoj sam po sebi splošno koristen, opustitveni (odstranitveni) zahtevek ne pride v poštev.
Dejstvo, da izvedenec strank ni povabil na ogled, ki ga je opravil, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Nikjer ni predvideno, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi, zato da lahko sestavi mnenje oziroma odgovori na zastavljena vprašanja, vabiti tudi stranke. Ogled je le predpogoj za to, da mnenje lahko sestavi, strankina pravica pa je v tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe oziroma da lahko zahteva njegovo dopolnitev.
osebno vročanje – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo
Rok za vložitev pritožbe prične teči šestnajsti dan od dne, ko je bilo puščeno obvestilo. Na nastop fikcije vročitve ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – skrbnik za poseben primer – CSD – izvedensko mnenje
Sklep, da oseba v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če ji poslovna sposobnost formalno ni bila omejena ali odvzeta.
Sposobnost tožnice izraziti svojo voljo v zvezi z bivanjem v domu starejših občanov ne pomeni, da je sposobna pravno veljavno izražati tudi svojo voljo s potekom postopka na sodišču.
Po 190. členu OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženki je bil sporni znesek plačan brez pravnega temelja, zato ga je dolžna vrniti. Skladno s 193. členom OZ je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izteka roka po pozivu tožeče stranke, saj kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068983
ZPP člen 111, 142, 142/3, 142/4, 316, 452, 452/1, 453a. OZ člen 229, 229/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – posojilna pogodba
V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom 15. dne od dneva, ko je vročevalec v strankinem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pisanje in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.
ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/2, 44/3. SZ člen 111 - 121.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča nastopi šele takrat, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
pogodba o delu - dejansko stanje – dokazna ocena – obrazloženost sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077806
ZGD člen 428, 429, 439. ZGD-1 člen 503. ZOR člen 219.
odškodnina – kršitev konkurenčne klavzule – aktivna legitimacija družbe – neposredni zahtevek družbenika – tožba družbenika – razdelitev čistega dobička – nastanek civilnopravnega obligacijskega zahtevka za izplačilo dobička – sklep o delitvi dobička – uporaba tuje stvari v svojo korist
Za zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, bi bila aktivno legitimirana le družba. Družbenik neposrednega zahtevka od povzročitelja škode nima, temveč bi povračilo škode lahko zahtevala le družba, s povračilom pa bi se posredno poravnala tudi družbenikova škoda.
Civilnopravni obligacijski zahtevek za izplačilo dobička nastane, ko so izpolnjene naslednje predpostavke: bilančni dobiček mora obstajati in biti ugotovljen; družbeniki morajo odločiti, ali se bilančni dobiček razdeli med družbenike in kolikšen del se razdeli; z merili ali sklepom o razdelitvi mora biti natančno določeno, kolikšen del pripada določenemu družbeniku. Brez sklepa družbenikov zato načeloma ni mogoče določiti, kolikšna je vrednost deleža posameznega družbenika na dobičku.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
ZAVAROVANJE TERJATEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068986
ZIZ člen 55, 239, 268, 270, 270/3, 272. ZZZDR člen 52, 52/1. ZMZPP člen 67.
zavarovanje nedenarne terjatve – ugotovitev skupne lastnine – poslovni delež v družbi – upravljalske pravice – pristojnost slovenskega sodišča
V tej pravdi se odloča samo o imetništvu (lastništvu) poslovnega deleža v družbi, ne odloča pa se o pravicah družbenikov, ki jih imajo pri upravljanju družbe. Z delom začasne odredbe pa upnica uveljavlja upravljalske pravice, ki ji gredo kot družbenici družbe. Predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu ni utemeljen, ker se z njim ne more zavarovati zahtevek iz tožbe: da poslovni delež v teh družbah predstavlja skupno premoženje upnice in dolžnika.
Ker se s predlogom, da se dolžniku kot poslovodju družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem d.o.o., ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje upnice in dolžnika, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Slovensko sodišče ni pristojno opravljati izvršilnih dejanj v tujini in zato tudi ne dovoljevati izvršbe, ki naj bi se izvršila v tujini.
V primeru, ko delodajalec zamuja z izplačilom plače, prične subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca teči šele potem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. To pa v primeru nepravočasnega izplačila plač ni že v trenutku, ko je delavec zvedel za tretje nepravočasno izplačilo plače, temveč je to lahko šele po tem, ko je zaradi tega opomnil delodajalca ter opozoril inšpektorja za delo in po poteku osmih dni.
Izredna odpoved delavca je pravica, ki jo ima delavec na podlagi kršitev delovnopravne zakonodaje delodajalca. Gre za enostranski akt delavca, ki ga delodajalec ne more izpodbijati v sodnem postopku, tudi če je nezakonit, zato ni pravne podlage, ki bi utemeljevala priznanje teh stroškov delodajalcu, tudi če si je le-ta po prejemu izredne odpovedi o zakonitosti odpovedi pridobil mnenje odvetnika o njeni zakonitosti.
ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.