Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje upničin predlog za naložitev spornih stroškov v plačilo dolžnici zavrnilo zato, ker je presodilo, da jih upnica ni z ničemer izkazala. Upnica je v predlogu navedene stroške v skladu s prvim in drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sicer specificirala po vrsti (poštnina, priloge, administrativni stroški) in navedla zneske, ki jih zahteva zanje, vendar iz njenih navedb v predlogu za povrnitev stroškov in podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da so ji dejansko nastali stroški v navedeni višini. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nastalih stroškov ni izkazala in ni bilo razloga za nadaljnjo presojo, ali so sporni stroški upnice v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ potrebni za izvršbo.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 207, 207/2, 208, 208/2. ZIZ člen 15.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča.
ZG člen 47. ZV-1 člen 22. ZIZ člen 181, 181/7, 192, 192/1. ZKZ člen 25.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - odredba o prodaji na javni dražbi - pravilno vročanje - zakoniti predkupni upravičenec - gozdna zemljišča - vodna zemljišča
Zakonita predkupna pravica gozdnih zemljišč je urejena v ZG, ki v 47. členu ureja predkupno pravico Republike Slovenije, lokalne skupnosti in lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ter določa vlogo upravne enote pri postopku prodaje. Sicer pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZKZ. Tako v ZG kot v ZKZ je pri spoštovanju zakonitih predkupnih pravic poudarjena vloga upravne enote, ki o prodaji gozdnega zemljišča v določenih primerih obvesti zakonitega predkupnega upravičenca, oziroma objavi ponudbo o prodaji na oglasni deski.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - tehten razlog - sodnik - objektivna nepristranskost sojenja
Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških - razveljavitev pravnomočne odločbe - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Pri ugotovljeni nedopustnosti izvršbe ne gre za stališče instance, ki bi spreminjalo prvotno odločitev izvršilnega sodišča o ugovoru ali vanjo kakorkoli vsebinsko posegalo. Z njo se tudi ne razveljavi sklepa o izvršbi, temveč učinkuje samostojno kot močnejši pravni naslov. Ugotovljena nedopustnost izvršbe (ZIZ iz tega razloga ne uporablja pojma nedopustnost izvršilnega postopka), se lahko nanaša zgolj na fazo opravljanja izvršbe, medtem ko v fazo dovolitve izvršbe, z izjemo zgoraj kritizirane izrecne določbe šestega odstavka 58. člena ZIZ, in tam sprejete stroškovne odločitve, ne posega.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00064330
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje zaporne kazni - zavrnitev predloga
Glede na navedeno je tako prvostopenjsko sodišče dalo ustrezno težo subjektivnim okoliščinam na strani obsojenke, katere zagovornik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja (urejeno družinsko življenje in skrb za družino, nekaznovanost, da obsojenka ni v drugem kazenskem postopku, sposobnost in pripravljenost opravljati delo v splošno korist) in jim pripisuje preveliko težo. Tudi po oceni višjega sodišča ugotovljene in zgoraj povzete okoliščine, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, ne dajejo podlage za ugoditev obsojenkinemu predlogu za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064349
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 244, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
uvedba preiskave - dokazni standard - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - standard obrazloženosti sklepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju
V točki 4 obrazložitve je sodišče prve stopnje tehtno pojasnilo, zakaj kazenski pregon v obravnavani zadevi še ni zastaral. Prav tako je zadostno ocenilo, zakaj je glede očitanega kaznivega dejanja podan utemeljen sum, ki je potreben za uvedbo preiskave.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nevložitev napovedane pritožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po katerem lahko sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Procesna predpostavka pomeni, da sodišče ne sme začeti s postopkom, če sodna taksa ni plačana. V konkretnem primeru ne gre za tak primer, saj je bilo oškodovanemu društvu, ki je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o društvih (ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava, naloženo plačilo sodne takse iz razloga, ker v kazenski zadevi ob napovedani pritožbi le-te kasneje ni vložil.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
Če z zakonom ni določen drugačen rok za zastaranje, terjatev zastara v petih letih, v skladu s 346. členom OZ. V prvem odstavku 336. člena OZ določa, da začne zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti. To pa je takrat, ko se je dokončno izjalovilo upnikovo, v tem primeru tožnikovo, pričakovanje.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Okoliščina, na katero se smiselno sklicuje zagovornik, in sicer, da se je A. A. že pred tem datumom samovoljno zdravil na prostosti, se ne more vštevati v izrečen varnostni ukrep, kot to zmotno meni zagovornik, ampak je potrebno upoštevati pravnomočno izvršljivo odločbo sodišča prve stopnje, ki dne 10. 6. 2020, sploh še ni bila pravnomočna in se zato ukrep po odločbi sodišča sploh še ni izvrševal.
predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064153
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskega znaka - poseg v čast in dobro ime - dokazi za utemeljen sum - izkazanost utemeljenega suma
Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.
ZNP-1 člen 319. ZUreP-3 člen 216, 216/2, 218, 218/2.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - plačilo stroškov postopka - z razlastitvijo povezani stroški
139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.
stranska intervencija v pravdi - razlogi o odločilnih dejstvih - nove trditve v pritožbi - intervencijski interes - nedopustne pritožbene novote - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Stranski intervenient mora ob priglasitvi stranske intervencije obrazložiti obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00063961
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 272, 272/1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - prepoved unovčitve garancije - neodvisna bančna garancija - zloraba pravic iz bančne garancije - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice stranke do izjave
Glede na naravo in namen izdane neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti, je po ustaljenem stališču sodne prakse, začasno odredbo na prepoved izplačila zneska po garanciji dopustno izdati le v izjemnih primerih, ko je ravnanje upravičenca iz garancije zvijačno oz. ko z unovčenjem garancije zlorablja svoje pravice iz nje. Upnik mora izkazati veliko verjetnost zlorabe pravic, ki je že na prvi pogled očitna, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Obširna zatrjevanja upnika in dolžnika in njuno razhajanje glede vprašanja dobre izvedbe posla, je sodišče prve stopnje pravilno označilo kot sporna vprašanja o temeljnem poslu, ki ne kažejo na očitno zlorabo pravic dolžnika iz dane bančne garancije (tč. 13-15 obrazložitve sklepa). To, ali so dela bila izvedena skladno s Pogodbo in tehničnimi specifikacijami oziroma razpisno dokumentacijo (tudi to ali je bilo izvedeno šestmesečno poskusno obratovanje) je med strankama sporno in tega vprašanja brez poglobljenega in obširnega dokaznega postopka ni mogoče razrešiti.
neupravičena obogatitev - solastnina - izselitev iz stanovanjske hiše - uporabnina solastne stvari
Uporaba nepremičnine je širok pojem, uporaba v smislu bivanja v nepremičnini je zgolj eden izmed možnih načinov uporabe, ne pa edini kot to zmotno meni pritožba.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženka podala v odgovoru na tožbo utemeljen, pri čemer je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP.