Tako je tudi po oceni pritožbenega sodišča neizpolnitev posebnega pogoja posledica obsojenčevega družbeno nesprejemljivega in nekritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, ne pa objektivnih okoliščin, ki bi obsojencu kljub njegovi pripravljenosti onemogočale izpolnitev obveznosti do svojega sina - oškodovanca. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita ter je pritožbena izvajanja zagovornika ne morejo spremeniti.
ugoditev pritožbi - plačilo sodne takse - očitno neutemeljena zahteva - izločitev sodnika - odločba o glavni stvari
Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X K 6922/2024 z dne 11. 12. 2024 zagovornici obdolžene A. A. po tarifni številki 7402 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) naložilo plačilo sodne takse v višini 125,00 EUR zaradi vložitve očitno neutemeljene zahteve za izločitev sodnice.
Odločitev sodišča prve stopnje, da izda sklep, s katerim je zagovornici naloženo plačilo sodne takse, je zato preuranjena, razloge za odločitev, da se zahteva za izločitev sodnice zavrže, pa bo podalo v obrazložitvi sodbe, s katero bo odločilo o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00084930
OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.
Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.
URS člen 22. DZ člen 110. ZZZDR člen 84. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 353, 360, 360/1.
uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila - kavza pogodbe - bistvene pritožbene navedbe - konkretizacija procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvedba dokaznega postopka - vračanje daril med zakoncema - običajna darila - spremenjene okoliščine - nagib za darilo - preklic darila - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema še kakšen drug, razveza njune zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 254, 254/3.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - dokaz z izvedencem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V zvezi z uporabo določbe 254. člena ZPP je Ustavno sodišče RS v odločbi Up-680/14 z dne 5. 5. 2016 poudarilo, da je v pravdnem postopku, v katerem se presoja obstoj morebitne zdravniške strokovne napake, mnenje izvedenca tisto, ki odločilno vpliva na presojo sodišča. Zato mora sodišče dokaze z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida, kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Stranka sicer nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja, saj kakršenkoli dvom v nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega sodnega izvedenca. Vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 zavzelo tudi stališče, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da "v dokazni temi" vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, pri čemer vrhovno sodišče vselej dodaja, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku postaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
ZIZ člen 180, 180/1, 180/3, 196, 196/2, 197, 198, 198/2, 201, 202. URS člen 23.
napotitev na pravdo - prekinitev izvršbe - zemljiški dolg - pravica do izvršbe
ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.
DZ člen 141, 161, 162, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 42.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka
Niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik.
Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.
naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - sečnja v gozdu
Pravilno sodišče prve stopnje ni upoštevalo listin predloženih na tretjem naroku, o slednjem pa ima ustrezne razloge v 8. točki obrazložitve. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - delno izpodbijanje odločbe - obrazložen ugovor - delno plačilo terjatve - odgovor na ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - potrdilo o plačilu sodne takse - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZST-1 v drugem odstavku 6.a člena določa, da se v primeru, ko se taksa plača pri blagajni sodišča, šteje, da je plačana na dan plačila pri blagajni sodišča. Hkrati pa zakon v primeru plačila na blagajni sodišča, plačniku ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o plačilu v postopku, za katerega je bila plačana.
Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja za maksimalno možno obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je namreč treba, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico, ki je njegova nečakinja in na katero je v preteklosti, ko njenih staršev ni bilo doma, tudi pazil, izvajal spolno nasilje in zlorabil zaupanje s tem, ko je poleti 2024 z njo proti njeni volji spolno občeval, v zadnjem letu pa jo tudi večkrat proti njeni volji otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti. Obenem se ga predlagateljica boji in se je zaradi travm, ki jih je povzročilo navedeno spolno nasilje, tudi psihiatrično zdravila.
Sodišče druge stopnje sicer ugotavlja, da pri odmeri trajanja ukrepa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati spolnih napadov izpred več let, ki so se zgodili v času predlagateljičinega osnovnošolskega obdobja, vendar že teža spolnega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico v letu 2024, kot opisano zgoraj, zadošča za izrek maksimalnega trajanja ukrepa v obdobju 12 mesecev.
stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - podaljšanje - ukrep prepovedi približevanja - selitev matere
Pritožnik navaja, da potrebuje, da pride na stik, dve uri vožnje, vendar pa, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, je namen stikov pod nadzorom v tem, da se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.
izvršba na nepremičnino - poslovni objekt - dražba - domik in izročitev nepremičnine - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - izločitev sodnika - ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - prenos lastninske pravice
Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
ZVPot člen 37, 37/2, 37a, 37a/1, 37a/2, 37b, 37b/2.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - znižanje kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - varstvo potrošnikov - stvarna napaka
Pritožba uvodoma neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo tožnika.
Prav tako je leasingodajalec tožnika posebej pooblastil za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku, kot to izrecno izhaja iz pooblastila z dne 30. 12. 2020 (priloga spisa A8), zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za vnovično dopolnitev izvedenskega mnenja ali pritegnitev novega sodnega izvedenca, kot to zmotno meni pritožba.
Slednje je namreč pravilno pojasnilo, da se v skladu s tretjim odstavkom 37.b člena ZVPot šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku 6 mesecev od izročitve.
Glede na navedeno in dejstvo, da v primeru, kadar je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, prodajalec odgovarja za vse stvarne napake na blagu, ki se pokažejo v roku 1 leta odkar je bila stvar izročena.
V predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep po 437. členu po tem, ko je odredilo vročanje obtožnega predloga, izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu in po razveljavitvi le - te razpisalo več narokov glavne obravnave in le - to deloma tudi opravilo, je tako zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Med glavno obravnavo je nepravilno uporabilo določbo 437. člena ZKP. Omenjena kršitev določb kazenskega postopka je namreč vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Pritožnica ima namreč prav tudi, ko navaja, da je kaznivo dejanje grožnje v obtožnem predlogu konkretizirano v zadostni meri.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
KZ člen 73, 77, 77/2, 77/2-6, 77/2-8. KZ-1 člen 296, 296/1.
kaznivo dejanje nasilništva - izrek vzgojnega ukrepa - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - predkaznovanost
Pritožbeno pričakovanje večje teže in poudarka okoliščini, da je bil mladoletniku pred in po obravnavanem kaznivem dejanju izrečen vzgojni ukrep ukora pred prekrškovnim sodiščem, je zgrešeno.
Pritožbeno sodišče opozarja, da so vzgojni ukrepi po svoji naravi in prav iz razloga, da bi bilo z njimi lažje doseči njihov namen, gibčni.