ZIZ člen 34, 34/2, 55, 111. ZPP člen 11, 155, 337, 337/1.
nedopustne pritožbene novote - več sredstev in predmetov izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - rubež denarne terjatve dolžnika - konkretiziranost pritožbene navedbe - potrebnost izvršilnih stroškov - načelo ekonomičnosti postopka
Prepričljivega in logičnega zaključka sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju navedenega nepremičnine, s katerimi dolžnica utemeljuje predlog za omejitev izvršbe, ne bodo zadoščale za poplačilo upnika v obravnavani zadevi, dolžničina pavšalna in neizkazana navajanja o neobstoju zemljiškega dolga oziroma o odtujitvi zemljiškega pisma s strani upnika, ne morejo ovreči.
Vprašanje obstoja takšne terjatve se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
ZPP člen 142, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 361. ZIZ člen 42.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - nesubstanciran dokazni predlog - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - kontradiktornost postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izkazanost vročitve - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.
ZIZ člen 62, 62/3, 83, 83/1, 84, 84/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76.
izvršba na premičnine - neopravljen rubež - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - posest premičnine - pogoji za dovolitev izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika ali kjer koli drugje, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - pritožba oškodovanca kot tožilca - prava neuka stranka - opis kaznivega dejanja - zavrženje nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v pozivu na dopolnitev vloge oškodovanko kot tožilko pravilno opozorilo, da bo vlogo, v kolikor v postavljenem roku vseh potrebnih sestavin ne bo imela, skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP zavrglo kot nepopolno. Neutemeljeno je zato pričakovanje oškodovanke kot tožilke, da bi jo sodišče vedno znova moralo pozivati na dopolnitev vloge, vse dokler ta ne bi bila popolna in sposobna za obravnavo, kakor je hkrati neutemeljeno njeno pričakovanje, da bi takšno postopanje utemeljevala okoliščina, da oškodovanka kot tožilka ni prava uka oseba. Določba tretjega odstavka 76. člena ZKP je v tem pogledu jasna in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vlogo oškodovanke kot tožilke zavrglo kot nepopolno.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo še pred razpisom predobravnavnega naroka oziroma glavne obravnave, za izvedbo katerih se sicer v pritožbi zavzema pooblaščenec. Za obtožnico oziroma obtožni predlog se zahteva zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, pri čemer ocena o tem, ali je zadosti dokazov za takšen utemeljen sum, temelji na dokaznem gradivu, ki ga je imel tožilec ob sami vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.
status oškodovanca - pravica do pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe
Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 29, 29/10. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - vloga, poslana po elektronski poti
V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZdavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - višina izrečene kazni - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornika, saj je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženemu izreklo predolgo trajanje prepovedi vožnje, saj je dejansko dalo preveliko težo srečnemu naključju, da ni prišlo do hujše prometne nesreče.
predlog oškodovanca za pregon - nepopolna ali nerazumljiva vloga - zahteva za preiskavo - bistvene sestavine vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik pozvan na dopolnitev vloge že 13. 1. 2020. Vse od tedaj do izdaje izpodbijanega sklepa, torej več mesecev, svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je kakršnokoli podaljševanje roka, za kar se v pritožbi zavzema pritožnik, brez podlage.
V opisanem ravnanju obeh obdolžencev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako imenovano t.i. „delitev dela“ in zaključilo, da sta dejanje storila v sostorilstvu, pri čemer nobeden od njiju ni izstopal v vlogi „gospodarja dejanja“ in je vsak od njiju štel dejanje za svoje. Pri storitvi kaznivega dejanja sta sodelovala zavestno, delovala sta usklajeno, saj sta skupaj prišla na kraj storitve, se skupaj pogajala o ceni, si ogledovala telefon in priložene dokumente ter skupaj hkrati zbežala in tako bila usmerjena v isto posledico, to je protipravno pridobitev tuje premične stvari. Z navedenim sta izpolnila vse zakonske znake očitanega jima kaznivega dejanja. Pri tem sta ravnala s krivdno obliko direktnega naklepa.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - lastništvo motornega vozila - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil
Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.
Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo prav nobenih razlogov glede objektivne zmožnosti obsojenega za izpolnitev naloženega mu posebnega pogoja.
Nadalje je, na podlagi šestega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obsojenke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.