sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, ki ga da sodišče vlagatelju predloga za taksno oprostitev potem, ko odloči o njegovem predlogu, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo, ko je o predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno in vlagatelj poda ponovni predlog za taksno oprostitev taksne obveznosti, katere oprostitev je želel doseči s predhodnim predlogom.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - datum storitve kaznivega dejanja
Ker torej obstaja utemeljen dvom o resničnosti odločilnih dejstev (predvsem datuma storitve kaznivega dejanja), ki so bila ugotovljena v sodbi prvostopnega sodišča, čeprav se dejansko stanje obravnavane zadeve s pritožbami ni izpodbijalo, izpodbijano sodbo razveljavilo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00027905
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 17, 38. URS člen 1, 2, 67, 34, 35, 36, 53. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 372, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/3, 113a/6. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 29a/1, 55, 55/1, 55/1-2, 59, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 3, 3/3. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4
predhodno odločanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - harmonizacija prava - varstvo potrošnikov - kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - preizkus po uradni dolžnosti - obseg preizkusa - dobra vera in poštenje - pojasnilna dolžnost banke - bančno poslovanje - ničnost - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - načelo vestnosti in poštenja - načelo profesionalne skrbnosti - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do doma - pogodbena svoboda strank - omejitev pogodbene avtonomije
Sodišče EU je v zadevi C-407/18 presodilo, da mora imeti v skladu z načelom učinkovitosti prava EU izvršilno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošniške pogodbe o hipotekarnem kreditu, možnost na predlog potrošnika ali po uradni dolžnosti opraviti preizkus notarskega zapisa, ali vsebuje nepoštene pogoje v smislu Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, in pri tem odložiti predlagano izvršbo.
Sodišče EU je pri tem poudarilo, da preventivni nadzor notarja, tudi če obstaja, ne zadostuje za zagotovitev učinkovitega varstva, zagotovljenega z Direktivo 93/13. Potrošniku mora biti zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pred nepoštenimi pogoji tudi v fazi izvršbe. V okviru zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov (38. člen Listine EU o temeljnih pravicah) je temeljni cilj učinkovito vzpostaviti enakost med ponudnikom in potrošnikom, ki je sicer v podrejenem položaju in nima možnosti vplivanja na vsebino pogojev, pri tem pa tudi odvrniti ponudnike od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev. Sodišče EU je že večkrat poudarilo, da je navedeno enakost dolžno vzpostaviti nacionalno sodišče z zavrnitvijo učinkovanja nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v tej smeri ni aktiven. Potrošniško varstvo ne uresničuje le zasebnega interesa konkretnega potrošnika, ampak tudi javni interes dviga življenjske ravni in kakovosti življenja v družbi. Vloge in odgovornosti nacionalnega sodišča se pri tem ne omejuje le na možnost, da se izreče o nepoštenosti pogoja, ampak je to njegova obveznost, ki jo mora izpolniti takoj, ko tak pogoj lahko zazna in presodi.
Slovenski izvršilni postopek omogoča, da izvršilno sodišče opravi vsebinsko presojo nepoštenih pogojev v izvršilnem postopku in ni nujno navedenega vprašanja prepustiti sodišču v ločeni pravdi ter le odložiti izvršbo. Sodišče druge stopnje je oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na notarski zapis kot izvršilni naslov). Zasnova minimalne uskladitve (harmonizacije) državam članicam pušča široko diskrecijsko pravico. Slovenski zakonodajalec jo je uveljavil s tem, da v slovenski pravni red ni prenesel omejitve presoje nepoštenih pogojev, ki pomenijo glavno pogodbeno obveznost, le na tiste pogoje, ki so nejasni (ni prenesel omejitve iz člena 4(2) Direktive 93/13). S tem je omogočil tudi presojo jasnih (transparentnih) pogojev, s čimer vprašanje ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti za obseg dopustne presoje nepoštenosti po slovenski ureditvi nima pomena. Pri tem je zakonodajalec tudi opredelil v 23. in 24. členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) širša, dodatna merila presoje nepoštenih pogojev, kot ta izhajajo iz člena 3(1) Direktive 93/13, s čimer je omogočil boljše, širše varstvo potrošnikov. Čeprav v pretekli ureditvi, ki velja za obravnavano zadevo, zakonodajalec ni konkretno opredelil omejitve valutne klavzule, tovrstna omejitev izhaja iz same prepovedi nepoštenih pogojev (23. člen ZVPot), ki jo slovenski pravni red neposredno povezuje s pravnim standardom vestnosti in poštenja (24. člen ZVPot). Če načelo vestnosti in poštenja povežemo z načelom varstva šibkejše stranke, je v obravnavani zadevi potrošniškega kreditnega razmerja poudarjena obveznost banke, da vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe oblikuje tako, da se lahko učinkovito uresničijo potrošnikovi interesi. Sodišče druge stopnje ob zahtevi transparentnosti kreditnega produkta, poudarja zahtevo po kakovostnih izbirah, da se lahko potrošniku zagotovi učinkovita izravnava pogajalske podrejenosti in s tem učinkovito izvrševanje pogodbene svobode. Kreditna pogodba že po svojem namenu bistveno odstopa od tipičnih aleatornih poslov, t. i. kockarskih poslov, pri katerih je dopustno sprejeti tudi neomejeno tveganje velike izgube, ki ga ni mogoče obvladovati. Glavni interes in utemeljeno pričakovanje potrošnika pri stanovanjskem kreditu je dolgoročno stabilno financiranje, ki ga prekomerno ne obremeni in ne vsebuje težko obvladljivega tveganja nezmožnosti odplačevanja (v obravnavani zadevi iz mesečnih prihodkov v domači valuti). Banka mora slediti razumnim pričakovanjem potrošnika in ga varovati pred tveganjem odškodovanja in položajem, da zaide v plačilno nesposobnost in posledično v spiralo zadolženosti. V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju. Odgovornost ne obstaja samo v fazi sklepanja pogodbe, ampak v celotnem življenjskem ciklu kredita, tudi v fazi oblikovanja produkta. Zahteva po odgovornem kreditiranju pa ne izhaja le iz navedenih načel, ampak tudi iz temeljnih sistemskih zahtev bančnega poslovanja, saj morajo banke vedno poslovati znotraj omejenega tveganja. Za presojo so pomembni tudi ustavni vidiki, predvsem vrednote načela socialne države in socialna funkcija lastnine. S tem, ko je v potrošniško stanovanjsko kreditno pogodbo vnesen element neomejenega tveganja (neomejeno valutno tveganje, potencirano še z obrestnim tveganjem zaradi variabilne obrestne mere), torej tveganja tudi zelo velike premoženjske izgube, je povsem izstopajoč le ekonomski vidik možnosti (špekulativne) pridobitve ali izgube premoženjske koristi, socialni vidik stabilnega financiranja stanovanja kot izjemno pomembne dobrine, pa je povsem v ozadju. Tak bančni produkt namesto, da bi okrepil svobodo in varnost posameznika, temeljna elementa dostojanstva človeka, lahko učinkuje povsem nasprotno. Na ključnem področju ustvarjanja temeljev za osebni razvoj ga potisne v nestabilno okolje možnosti velike izgube, v katerem obstaja resno tveganje, da bo okrnjeno njegovo osebno dostojanstvo zaradi tveganja učinka dolžniške spirale in izgube doma, lahko celo tveganja revščine. Enako kot po nacionalnem pravu, je tudi v pravu EU varstvo potrošnikov in s tem presoja nepoštenih pogojev, kot je bilo že pojasnjeno, prepletena z vrednoto solidarnosti, svobode in spoštovanjem socialne funkcije lastnine. Poudarki, vezani na spoštovanje slovenske ustave, so zato uporabni tudi pri presoji nepoštenih pogojev po pravu EU s sklicevanjem na 38. člen Listine EU (ki omogoča omejevanje lastninske oziroma premoženjske svobode v javnem interesu varstva šibkejšega - potrošnika) in s sklicevanjem na zavezanost socialnemu tržnemu gospodarstvu, ki je usmerjeno v socialni napredek (člen 3(3) Pogodbe o Evropski Uniji - PEU). Posplošeno pojasnilo o možnosti zvišanja ali znižanja obveznosti še ne omogoča transparentnosti pogodbenega pogoja valutne klavzule. Razumevanje pogoja nasprotovanja dobri veri iz Direktive 93/13 je v bistvenem sorodno razumevanju vsebine slovenskega načela vestnosti in poštenja, podan pa je tudi pogoj znatnega pogodbenega neravnotežja. Po pojasnjenem je nepošten v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja. Ker je podana tako kršitev po nacionalnem pravu, kot tudi po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče nepoštenega pogoja ne sme spreminjati oziroma prilagoditi na dopustno mero.
Zaradi ničnosti nepoštene valutne klavzule preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Notarski zapis take pogodbo nima učinka izvršilnega naslova.
ZKP člen 109, 109/2, 502.a. KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nevarnost razpolaganja s premoženjem - vrednost nepremičnine - način odvzema premoženjske koristi - preizkus ocene vrednosti zavarovanja
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določbe prvega in drugega odstavka 75. člena KZ-1 pojasnilo vse tri načine odvzema premoženjske koristi in njihovo zaporedje uporabe, ki je odvisno od tega, s kakšnim premoženjem storilec ali drugi prejemnik v času odvzema še razpolaga. Pri tem je, glede na to, da je na predmetni nepremičnini vknjižena hipoteka v višini 120.000,00 EUR in ob upoštevanju ocenjene tržne vrednosti nepremičnine v višini 102.500,00 EUR, pravilno ugotovilo, da začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženje koristi zgolj na predmetni nepremičnini ne zadošča ter je na predlog višje državne tožilke utemeljeno odredilo sekundarni način zavarovanja zahtevka za premoženjsko korist s prepovedjo razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine 40.000,00 EUR na TRR družbe E. Šele na ta način je višina očitane premoženjske koristi sorazmerna vrednosti zavarovanega premoženja na premoženju pravne osebe E., zato ne gre pritrditi pritožbi, ko navaja, da se v takem primeru pač odvzame nepremičnina skupaj s hipoteko, saj v primeru vnovčitve le-te, tako zavarovane premoženjske koristi več ne bi bilo mogoče odvzeti.
ZKP člen 92, 92/1, 92/1-1, 94, 94/1. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - kontradiktornost postopka - pravna jamstva v kazenskem postopku - stroški za vročanje pisanj - sodne počitnice - odločitev o pritožbi na seji
Vendar pa se v zvezi z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni očitalo kaznivo dejanje, temveč se mu je naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov, pri čemer pa ni pravne podlage, da bi sodišče pred izdajo take odločbe vabilo procesne udeležence na zaslišanje in morebitno izvajanje dokazov, kot se za to zmotno zavzema obdolženec. Po prvem odstavku 94. člena ZKP morajo namreč procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Ob tem je treba poudariti, da je dvigovanje pošte in odzivanje na sodna pisanja že splošna državljanska dolžnost, ki bi glede na izobraženost in družbeni status obdolženca morala biti še toliko bolj samoumevna. Kljub vsemu pa obdolženec niti ne pojasni, kateri naj bi bili opravičljivi razlogi, da sodnih pisanj ni dvignil.
ZKP člen 52, 52/3, 52/4, 58. ZST-1 člen 34. ZUP člen 87, 87/4, 96
zasebna tožba - neplačana sodna taksa - pravočasnost plačila sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - sprememba naslova - vročanje z javnim naznanilom - fikcija vročitve - zavrženje zasebne tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je bil nalog za plačilo sodne takse zasebnemu tožilcu O.Ž. d.o.o. vročen s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP dne 22. 3. 2019, zasebni tožilki J.T.pa z javnim naznanilom po določbah 96. člena ZUP dne 23. 5. 2019.
Ob smiselni uporabi četrtega odstavka 42. člena ZKP pa se sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in se tak sklep izda po vložitvi obtožnega akta, lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - konoplja - zdravstvene težave - količina droge - proizvodnja za lastne potrebe - nedovoljeno gojenje konoplje - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Količina zasežene droge (49 sadik oziroma 494,34 gramov) terja zaključek, da prepovedana droga konoplja ni bila namenjena zgolj lastni uporabi za lajšanje zdravstvenih težav, kot to skuša prikazati pritožba. Še zlasti, ker iz obdolženčeve zdravstvene kartoteke izhaja, da je nazadnje bil pri osebnem zdravniku 16. 1. 2007, torej pred več kot desetimi leti.
ZKP člen 383, 383/1, 506, 506/4. KZ-1 člen 62, 62/1.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - potek roka
Pri pregledu kazenske zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna dne 9. 7. 2015, je ob triletni preizkusni dobi, rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 9. 7. 2019, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne napadena sodba pravnomočna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027805
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - nosečnost obsojenke
Organ, pristojen za izvrševanje dela v splošno korist je namreč dolžan upoštevati obsojenčevo strokovno znanje in tudi njegove osebne in zdravstvene zmožnosti, da opravlja delo ter poiskati ustrezno delo, ki ga je obsojena oseba sposobna opraviti.
huda telesna poškodba - premoženjskopravni zahtevek - odškodnina v adhezijskem postopku - odmera višine odškodnine - napotitev na pravdo
Res je, da je sodišče prve stopnje po razumljivem opisu dejanja pravilno ugotovilo, da je oškodovanec utrpel zatrjevane poškodbe, vendar podlaga, na podlagi kateri mu je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v navedeni višini, ni zanesljiva. Sklicevanje na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih namreč ne zadostuje, ampak bi sodišče prve stopnje moralo za natančno odmero višine odškodnine postaviti ustreznega izvedenca, ki bi ugotovil parametre, na podlagi katerih bi se lahko določila pravična odškodnina.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00027809
KZ-1 člen 87, 87/1
način izvršitve denarne kazni - denarna kazen - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - sprememba v kazen zapora - vročitev sodnega pisanja
Obsojenec je prejel poziv probacijske enote v Mariboru, da se zglasi zaradi izvršitve oprave del v splošno korist, vendar tega ni storil in svojega izostanka ni opravičil, dela pa ni opravil ne v roku in ne v obsegu, določenem v navedeni pravnomočni sodbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadeno sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 za izrečeno denarno kazen, ki ni bila izvršena na način, določen v pravnomočni sodbi, odločilo, da se izvrši tako, da se določi kazen sedem dni zapora.
Iz takega opisa je razvidno, da naj bi obdolženec oškodovanko spravil v zmoto v Ž., kot tudi, da naj bi oškodovanka pod vplivom te zmote, ravnala v škodo svojega premoženja, s tem ko je obdolžencu v Ž. izročila predmetno violino. Tako ni dvoma, da je bilo očitano kaznivo dejanje dokončano v Ž.. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je namreč dokončano tedaj, ko druga oseba v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tako je pri kaznivem dejanju goljufije kraj storitve tam, kjer je storilec spravljal drugega v zmoto ali ga pustil v zmoti, kot tudi kraj, kjer je drugi pod vplivom zmote kaj storil ali opustil v škodo svojega ali tujega premoženja, nerelevantno pa je, kje si je storilec nato pridobil premoženjsko korist oziroma kje ima oškodovanec svoje prebivališče oziroma sedež.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - pravni standard posebno težke invalidnosti - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru pri sinu in bratu tožnikov gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da je izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.