CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00001966
OZ člen 287, 288.. ZIZ člen 38, 38/8, 38/9.. ZPP člen 154, 154/2, 212.
izvršilni stroški - načelo uspeha - pravočasna priglasitev stroškov - vrstni red vračunanja izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku uporabilo merilo uspeha s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pristop pa nujno vpliva na razlago pravnega standarda takojšnje priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ) na način, da se ne nanaša na posamezni strošek (strošek ugovora, odgovora na ugovor, naroka, pripravljalne vloge), ampak celoto stroškov ugovornega postopka. Stranki ne bosta prepozni, če bosta priglasili stroške takoj, ko bo znan celoten njihov obseg, torej takoj po zadnjem dejanju v ugovornem postopku pred izdajo sklepa o ugovoru.
stroškovna odločitev - stroškovna odmera - sklep o nadaljevanju postopka - sklep procesnega vodstva - nagrada za postopek - postopek z rednimi pravnimi sredstvi
Sklep o nadaljevanju postopka je po svoji naravi sklep procesnega vodstva. Iz tega razloga prvo, drugo, tretje, četrto, peto in sedmo toženi stranki za vložitev pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka nagrada za pritožbeni postopek ne gre v skladu s Tar. št. 3210 (v zvezi s Tar. št. 1200) za to presojo relevantnega ZOdvT, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, ampak (zgolj) nagrada ob upoštevanju Tar. št. 3220 (v zvezi s Tar. št. 1200) istega predpisa.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 453, 455, 455/1, 495, 495/1. OZ člen 191, 191/1, 287.
skrbnost dobrega strokovnjaka - nekvalitetno opravljena dela - izpolnitvena zamuda - vrstni red vračunanja izpolnitve - refundacija - nasprotna tožba - pobotni ugovor - pravila vračanja - vročanje v hišni predalčnik - fikcija vročitve - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - prepozen predlog za postavitev izvedenca
Po presoji pritožbenega sodišča je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, saj ji je bilo vabilo vročeno s t.i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. Dne 23. 11. 2016 je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebno pisanje dvigniti. Ker tožena stranka v tem času pisanja ni dvignila, je po poteku tega roka nastopila zakonska fikcija vročitve, na kar je bila tožena stranka v obvestilu opozorjena. Po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da je tožena stranka s prejemom obvestila vedela, da jo na pošti čaka pismo sodišča, pa ga kljub temu v roku 15 dni ni dvignila. Ker ne trdi, da obvestila, ki ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku, ni prejela, ali da je njen hišni predalčnik ustrezen, je bila vročitev pravilno opravljena že s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti. V obvestilu pa je bila opozorjena tudi na to, da bo v primeru neustreznega predalčnika pisanje vrnjeno sodišču. Ker je vročevalec ugotovil, da je hišni predalčnik tožene stranke neustrezen (se odpira), je pismo vrnil sodišču. Naslovnik mora sam poskrbeti za to, da ima ustrezen hišni predalčnik, sicer trpi posledice, ki jih takšna neskrbnost prinese.
Tožena stranka, ki trdi, da jo je tožeča stranka oškodovala, pa tudi ni uveljavljala procesnega pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, s katero bi od tožeče stranke zahtevala plačilo zatrjevane škode. Zato tožena stranka izven procesno predvidenih načinov uveljavljanja odškodnine ne more doseči poračunavanja plačanih (a po lastnem mnenju neupravičeno zaračunanih) in neplačanih računov. Tožena stranka pa z navedbo, da se od neplačanih računov odštejejo plačani računi za izdelavo končnih izkazov (t.i. 13. računi) ne more uspeti tudi zato, ker zakon določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice plačanega zahtevati nazaj (prvi odstavek 191. člena OZ).
ZPP člen 8, 214, 214/2, 215, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 481. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stvarna pristojnost - izpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi gre za spor med tožečo stranko, podjetjem, in tožencem, odvetnikom zasebnikom, zaradi plačila. Toženec je odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, in ni subjekt iz 481. člena ZPP.
podjemna pogodba - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - vpogled v poslovne knjige - pregled avtomobila - dokazovanje z izvedencem - ponovno odločanje brez nove glavne obravnave - pribava listin - pribava listine s strani sodišča - takojšnje grajanje procesne kršitve - grajanje napak opravljenega dela
Sodišče prve stopnje je jasno pojasnilo, da določenih dokazov (vpogled v poslovne knjige tožeče stranke, pregled avtomobila) ne more opraviti, ker samo nima strokovnih znanj za te preglede. Toženec bi moral substancirano navesti, kaj naj izvedenec ekonomske in avtomobilske stroke ugotovi, za to pravočasno predlagati dokaze in nato po pozivu sodišča tudi založiti predujem za stroške. Tožena stranka v tej pravdi ni substancirano podala ustreznih dokaznih predlogov.
Delni odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hud poseg v posameznikovo življenje in njegove pravice, zato ga je potrebno presojati restriktivno in v skladu z načelom sorazmernosti.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - dodatna vprašanja izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Cenilec pridobi pravico do nagrade in pravico do povračila stroškov za izvedensko delo šele, ko v celoti opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom sodišča. Kadar mora cenilec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki mu jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo, pa mu pripada nagrada tudi za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002167
ZPP člen 5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 154, 154/4, 190, 299, 395, 395/1, 404.
spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prometna nesreča - odgovornost za poškodbe potnika - neupravičena obogatitev - odpadla podlaga - dvakratno plačilo - solidarna obveznost - izpolnitev obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Če za škodo, ki jo v nezgodi premikajočih se vozil utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. V primeru solidarne obveznosti lahko upnik (ki je v obravnavanem primeru toženec) zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena, pri čemer, kot to določa prvi odstavek 395. člen OZ, obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Po izpolnitvi enega izmed dolžnikov, so torej vsi ostali dolžniki prosti. Glede na to, da je tožnica kot solidarna dolžnica tožencu odškodnino izplačala potem, ko je bila tožencu na podlagi poravnave že povrnjena vsa škoda, ki jo je utrpel v prometni nezgodi s strani Zavarovalnice Z., je tako zaradi poprejšnje popolne izpolnitve enega izmed solidarnih dolžnikov pravna podlaga za izplačilo odškodnine s strani tožnice odpadla.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sodba na podlagi pripoznave
Glede na to, da je bilo zamujeno procesno dejanje opravljeno 28. 1. 2017 in je torej tedaj razlog za zamudo prenehal, bi moral toženec tedaj ali najkasneje v nadaljnjih petnajstih dneh predlagati vrnitev v prejšnje stanje in v njem zatrjevati opravičljiv razlog za zamudo (ter predložiti dokaze za svoje navedbe). V pritožbi, vloženi 22. 2. 2017, podane navedbe, ki bi mogle opravičevati zamudo, so torej prepozne.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10, 34a, 34a/7. ZPP člen 195.
sodna taksa za ugovor - solidarni dolžniki - navadna sospornika - zavezanec za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Upnik je vložil predlog za izvršbo zoper dva dolžnika, družbo M. d.o.o., in fizično osebo T. P. Vsak od dolžnikov je vložil samostojni ugovor. Tudi če pritožnik trdi, da naj bi bila družba glavni dolžnik, drugodolžnik kot fizična oseba pa porok, je dejstvo, da upnik uveljavlja terjatev zoper oba dolžnika kot solidarna dolžnika. Vsaka od strank je zato v tem postopku samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo ali ne škodijo drugim sospornikom (primerjaj 195. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 3. točko prvega odstavka ZST-1). Ker ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika v tem izvršilnem postopku, ne vsebuje, je določena taksna obveznost obeh dolžnikov v prvem odstavku 3. člena ZST-1, po katerem mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Izjema, da bi oba dolžnika plačala le eno takso, kar pritožnik sedaj uveljavlja v pritožbi, bi veljala le v primeru, ko bi šlo za nerazdelno taksno obveznost, ki jo ZST-1 določa v devetem odstavku 3. člena. To pa v tem primeru glede na uvodno obrazložitev, ker sta dolžnika navadna sospornika, ne velja.
postopek v sporu majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sodba na podlagi pripoznave
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (hkrati z opravo zamujenega procesnega dejanja) treba vložiti v petnajstih dneh od prenehanja vzroka za zamudo (drugi odstavek 117. člena ZPP).
Taksna obveznost obstaja. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta. S tar. št. 9641 ZST-1 je za táko pritožbo predpisana sodna taksa v višini 30,00 EUR. Pritožnica ne zatrjuje, da bi to sodno takso že plačala; spisovni podatki pa plačila tudi ne potrjujejo.
ZIZ člen 16, 16/1, 32, 32/1, 107, 107/4.. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/1, 57, 57/1.. ZPP člen 343, 343/1, 346.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na premoženju zakonca - sklep o rubežu - pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba
1. točka 16. člena ZIZ opredeljuje terjatev kot upnikovo pravico zoper dolžnika do denarnega zneska. Držijo navedbe upnika, da sta dolžnik in X. G. zakonca, in da premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajajoče zakonske (življenjske) skupnosti z delom, predstavlja skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)), vendar ko gre za rubež terjatve, ki jo ima dolžnik do tretjega, v konkretnem primeru upnik zatrjuje, da ima dolžnik terjatev do X. G., mora biti terjatev konkretizirana in določno opredeljena kot obveznost zakonca drugemu zakoncu plačati denarni znesek oziroma, da obstaja terjatev do drugega zakonca kot dolžnika, temelječa na določeni pravni podlagi z opredelitvijo zneska terjatve v nominalnem ovrednotenju ter njeno zapadlostjo (kot npr. izplačilo deleža prikrajšanega zakonca na denarnih sredstvih, ki so skupno premoženje) in ne zgolj kot splošna deklarirana pravica, ki pripada enemu zakoncu na skupnem premoženju kot skupnih prihodkih od opravljanja dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da kljub temu, da je tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu poleg svojih delavcev kot tretje toženo stranko tožila tudi zavarovalnico, pristojnost delovnega sodišča za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša nanjo, ni podana. Tožeča stranka namreč tretje toženi stranki v tožbi očita, da je v pravdnem postopku, v katerem je prvo toženec kot delavec, ki se je poškodoval na delu, od nje kot zavarovalnice zahteval povračilo nastale škode, kršila skrbnost dobrega gospodarja iz 6. člena OZ. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je odgovornost vseh toženih strank povezana z istim historičnim dogodkom. Tožeča stranka namreč odgovornosti tretje tožene stranke ne utemeljuje z nepravilnim ravnanjem v zvezi s škodnim dogodkom, temveč z navedbami, da je ni obvestila o poteku zgoraj omenjenega spora ter da je ravnala malomarno, ker v tem sporu ni ugovarjala delavčevega soprispevka k nastali škodi. Glede na navedeno spor med tožečo in tretje toženo stranko ni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da za odločanje o tem delu tožbe ni stvarno pristojno, materialnopravno pravilna.
Glede na dejanske ugotovitve, da je bil način dela, na katerega sta delo opravljala obravnavanega dne, običajen in da je tožeča stranka kot delodajalec takšno nepravilno prakso svojih delavcev dopuščala, čeprav je bila z njo seznanjena, prvo in drugo tožencu ni mogoče očitati, da sta pri delu ravnala hudo malomarno, ravnanje z naklepom oziroma hudo malomarnostjo pa je v skladu z določbo drugega odstavka 182. člena ZDR predpostavka za odškodninsko odgovornost delavcev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003024
KZ-1 člen 49, 251, 251/1. ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
sprememba obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska sankcija - izrek zaporne kazni - odmera kazni
Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bile vse spremembe obtožnega predloga dopustne in v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZKP, saj je državna tožilka spreminjala obtožni predlog le v tistih delih, v katerih je prilagodila opis spremenjeni oceni dejanskega stanja.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti z delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnikoma v izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi očitala sodelovanje pri odtujitvi 60 ton jeklenega odpadka v noči iz 20. 6. 2015 na 21. 6. 2015 iz obrata B. v vrednosti 100.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako prvemu kot tudi drugemu tožniku po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj sta v obravnavani noči kršila pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima njuna kršitev vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvina storjene v sostorilstvu (2. točka 1. odstavka 205. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena KZ-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev, da je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov s tožnikoma ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, predvsem zaradi velike verjetnosti ponovitve dejanja, tožnika pa sta tudi zlorabila zupanje tožene stranke.
odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha
Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da zgolj sprememba izreka v I. točki odločbe tožene stranke z dne 25. 2. 2016, kjer se je beseda zavrne nadomestila z besedo zavrže, ni v ničemer izboljšala pravni položaj tožnice. Pritožba tožnice se je torej zavrgla, ne pa zavrnila. V celoti je tako ostala v veljavi prvostopenjska odločba, da se tožnici starostna pokojnina ponovno odmeri od 1. 7. 2015 dalje in znesek te pokojnine, ki pa med strankama ni sporen. Spor se je nanašal zgolj na datum začetka ponovne odmere pokojnine. Prav tako se ni spremenila 2. točka izpodbijane dokončne odločbe z dne 25. 2. 2016, s katero je bilo odločeno, da stroške postopka nosi zavarovanka sama. Tožnica tako v svoji pravdi v sodnem postopku ni uspela in tako ni razloga za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP, ki določa odmero stroškov v primeru delne zmage stranke v pravdi.
postopek za cenitev in prodajo stvari - civilna delitev - ustavitev nepravdnega postopka - prodaja nepremičnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - nepremičninska izvršba - neuspešna prodaja nepremičnine
Predlagatelj je predlog za cenitev in prodajo stvari vložil sam. Vložil ga je po poteku 30 - dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP in v njem tudi (pravilno) predlagal, da se postopek s prodajo opravi po določbah ZIZ. Predlagatelj in nasprotna udeleženka se tudi v nadaljevanju postopka nista sporazumela, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje zato, ne glede na to, da se civilna delitev vključno s cenitvijo in prodajo izpelje v nepravdnem postopku, ni imelo podlage za uporabo 108. člena ZNP, pač pa bi moralo pri presoji okoliščine, da prvi prodajni narok ni bil uspešen, upoštevati 194. člen ZIZ, ki glede števila prodajnih narokov in pogojev za njihovo opravo vsebuje drugačno ureditev kot sicer velja v postopku po ZNP.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 259, 259/1.. ZPIZ-2 člen 111, 111/2, 178, 394.
starostna pokojnina
Zavarovanec lahko zahteva neko pravico takrat ko izpolni pogoje, lahko pa neko pravico uveljavi tudi kasneje. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana (kakor je v primeru tožnice), se lahko v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahteve (1. 7. 2015) je tožena stranka tožnici pravilno priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje.
vzročna zveza - obseg škode - teorija adekvatne vzročnosti
Pravno upošteven vzrok škode je lahko le škodni dogodek, ki mu kot redni učinek ustreza konkretna škoda.Le v primeru, če bi imel tožnik pred škodnim dogodkom že obrabo kolenskega sklepa v delu med golenico in stegnenico, ki mu ne bi povzročala težav (bolečin), bi bilo obravnavani poškodbi kolenskega sklepa pripisati vse nastale težave, torej tudi vse bolečine v posledici obrabe, ki je obstajala že prej, pa ni povzročala bolečin.