rok za pritožbo - prekluziven rok - predlog za podaljšanje roka - prošnja za vrnitev v prejšnje stanje - rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za pritožbo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, ni mogoče podaljšati s sklepom sodišča.
Sodišče bi lahko njegov predlog za podaljšanje roka za pritožbo smiselno štelo za predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pa je tožnik predlog za podaljšanje roka za pritožbo vložil 27. 1. 2017, hospitaliziran pa je bil do 31. 12. 2016, bi bil tudi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje neuspešen, saj bi ga sodišče kot prepoznega zavrglo.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 67. ZD člen 227, 227b.
evropsko potrdilo o dedovanju - mednarodni element - premoženje v tujini
Uredba EU o dedovanju se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015, zato je sodišče prve stopnje imelo vso podlago, da na podlagi 67. člena Uredbe o dedovanju in 227.b člena Zakona o dedovanju izda sklep, katerega priloga je evropsko potrdilo o dedovanju. Predmet dedovanja je bila namreč tudi nepremičnina, ki leži v Republiki Hrvaški.
predlog za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja družine - podatki o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost
Sodišče podatke o premoženjskem stanju stranke zaradi odločanja o predlagani taksni oprostitvi pridobiva tudi po uradni dolžnosti, vendar potrebuje za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, soglasje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je podan, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med strankama niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pojem "vse okoliščine" se nanaša zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, za pojem "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med strankama. Na podlagi ugotovitev, da sta stranki po razrešitvi tožnika s funkcije direktorja zaradi hujših kršitev že dalj časa poskušali rešiti tožnikovo delovnopravno situacijo pri toženi stranki, da tožnik ni podpisal ponujene nove pogodbe o zaposlitvi in da se tožnik pri toženi stranki ne vidi več, ni mogoč sklep, da je podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ugotovitev o pravno relevantnih okoliščinah za presojo obstoja tega pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izpodbijana sodba nima.
Sodišče prve stopnje je glede obstoja odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da tožnik 5 dni zaporedoma neupravičeno ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pritožbeno sodišče na podlagi pritožbe tožnika v zvezi s tem poudarja, da je za presojo upravičenosti tožnikovega neprihoda na delo od 14. do 18. 7. 2017 treba upoštevati vse okoliščine v konkretni (specifični) situaciji. V tej zadevi je bistveno, da je bil tožnik od njegove razrešitve s funkcije direktorja 11. 4. 2014 dalje odsoten z dela, ker tožena stranka ni imela zanj na voljo ustreznega prostega delovnega mesta in so med strankama potekala pogajanja glede njegovega delovnopravnega statusa, konkurenčne klavzule in glede odkupa njegovega poslovnega deleža. Delovnega mesta vodje servisa, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 8. 1993, v letu 2014 ni bilo več, individualna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tožene stranke z dne 10. 5. 2010 pa je 11. 5. 2014 prenehala, tako da se tožnik ne bi mogel vrniti na delo niti na ti dve delovni mesti (tega tožena stranka niti ne zatrjuje). Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da tožnik v času svoje odsotnosti ni vedel, na katero delovno mesto in pod kakšnimi pogoji (plača ipd.) naj pride delat k toženi stranki.
zavrženje pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročitev sodbe obdolžencu
Ker se je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu oprlo na izjavo obdolženega, z dne 9. 6. 2017, ki jo je ocenilo kot odpoved pravico do pritožbe, je potrebno opozoriti na določilo člena 368/V ZKP, ki izrecno določa, da se obdolženec v primeru, ko mu je bila izrečena zaporna kazen, sme pravici do pritožbe odpovedati šele, ko mu je bila sodba vročena. Obdolžencu pa je bila sodba vročena dne 16. 6. 2017. Pritožbeno sodišče pa ni spregledalo izjave obdolženega z dne 19. 6. 2017, ki jo je podal po sprejemu pisnega odpravka sodbe, kar pa ni odločilno, ker se napadeni sklep opira na obdolženčevo izjavo z dne 9. 6. 2017, s katero pa se obdolženi glede na določilo člena 368/V ZKP ne more odpovedati pravici do pritožbe.
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi zlorabe bolniškega staleža na podlagi 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 100/2009 z dne 9. 11. 2010 izhaja, da se kot kršitev po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za opravljanje pridobitnega dela lahko šteje zgolj aktivno opravljanje dela s strani delavca. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica aktivno opravljala pridobitno delo, saj nahajanje v poslovnih prostorih druge gospodarske družbe in spoznavanje delovnega procesa ne pomeni opravljanja dela, za katerega bi tožnica prejela materialne dobrine. Zato pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala odpovednega razloga in je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002123
OZ člen 9, 311. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
dolžnikov dolžnik - ugovori dolžnikovega dolžnika - prenehanje terjatve s pobotom - neobstoj terjatve - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pogoji za pobot terjatev - zapadla terjatev - izpolnitev obveznosti - materialno pravni pobot - spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka kot tožnikov dolžnik je prejela sklep o rubežu terjatve in sklep o prenosu zarubljene terjatve. Kljub temu, da ima ugovore dolžnikovega dolžnika do dolžnika, ji ni uspelo dokazati, da zarubljena terjatev ne obstoji in da je prenehala s pobotanjem.
ZST-1 člen 12, 12/2.. ZPP-UPB3 člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - podpis stranke
Bistvo podpisa stranke iz zadnje alinej drugega odstavka 12. člena ZST-1 je v tem, da z njim stranka potrjuje svojo izjavo, da so vsi podatki iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzame vso premoženjsko odgovornost (šesta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1). Pooblastilo za to izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena ZPP.
Dejstvo, da je toženka sklenila pogodbo o zaposlitvi za delo poslovodkinje, še ne pomeni, da je toženka tudi odgovorna za zatrjevano škodo. Ni mogoče sklepanje, da sam nastop prepovedanih posledic (denarni manko) pomeni, da je toženka opustila dolžno skrbnost pri svojem delu. Drugačno gledanje bi pomenilo, da je toženka objektivno odgovorna za zatrjevano škodo. Vendar pa mora sodišče prve stopnje ugotavljati konkretne delovne naloge toženke v zvezi s posameznimi očitki tožeče stranke, ter nato ugotoviti, ali in katere konkretne naloge je opustila. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ugotovljeno, kakšne so bile v spornem obdobju konkretne zadolžitve toženke pri blagajniškem oziroma gotovinskem poslovanju v zvezi z očitanimi protipravnimi ravnanji.
V obravnavani zadevi je za ugotavljanje in razjasnjevanje dejstev (revizija finančnega poslovanja tožeče stranke v dveletnem obdobju v zvezi z zatrjevanim spreminjanjem evidence o načinu plačila ter prilaščanjem gotovine, ki je zajeta v 19 fasciklih) potrebno strokovno znanje. Razlogi za zavrnitev dokaza z izvedencem zato niso utemeljeni. Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca je sodišče prve stopnje tožeči stranki odvzelo možnost dokazovanja relevantnih dejstev (243. člen v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP).
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za dom in družino
Skrb za družino, in sicer za triletno hčerko, ki je doživela prometno nesrečo in je v domači oskrbi, kar v pritožbi izpostavlja zagovornik, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšna okoliščina, ki bi opravičevala nadomestitev izvrševanja kazni zapora z delom v splošno korist, saj je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je hčerka že v celoti okrevala in je tudi vpisana v vrtec, kjer imajo prosto mesto, vendar ne v želeni enoti. Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da je bil obsojenec že v času storitve kaznivih dejanj dolžan skrbeti za njegova druga dva otroka, ki sta bila takrat mladoletna, kar ga tudi ni odvrnilo od storitve kaznivih dejanj. Torej se je že takrat zavedal možnosti zapora kot posledice njegovega ravnanja in s tem povezanih sprememb v družini. Tako dejstvo, da obsojenec skrbi za triletno hčerko in ostale otroke ter da je njegova žena edina, ki trenutno preživlja družino, niso razlogi, ki bi sami po sebi utemeljevali nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi v nasprotnem primeru obstoj takšnih okoliščin pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost skrbeti za družinske člane, ne glede na druge okoliščine, zaporne kazni ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002462
ZMZPP člen 55. ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5-3, 15 - 17.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - nastanek škode - kraj nastanka škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Odločitev prvostopenjskega sodišča je skladna z evropsko sodno prakso, po kateri so za določitev kraja nastanka škode lahko odločilne le primarne škode. To je torej le kraj, kjer je prišlo do neposrednega vplivanja na zavarovano pravno dobrino (predvsem telo ali premoženje). Ni bistveno, kje so nastale nadaljnje ali posredne škode oškodovanca, pri čemer enako velja tudi za škode, ki nastanejo tretji osebi, npr. nepremoženjska ali premoženjska škoda zaradi smrti bližnje osebe.
Ker v primeru domneve insolventnosti dolžnika sodišče ne izvaja dokazov v zvezi z nastopom insolventnosti, do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Upoštevajoč pritožbene navedbe in k pritožbi priložene dokaze, se v tej fazi postopka zdi, da dolžnik ni insolventen. Vprašanja, ki jih je družbenik izpostavil šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem niti v pravnem pogledu do sedaj niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Ker jih torej pritožnik doslej ni mogel uveljavljati, so vse pritožbene navedbe dovoljene pritožbene novote. Če bi jih presojalo pritožbeno sodišče, bi strankam odvzelo pravico do poštenega dvostopenjskega sojenja in pravico do pritožbo, ki je ustavna kategorija. Zato se bo moralo z vprašanjem, ali je dolžnik dejansko insolventen, ukvarjati sodišče prve stopnje.
prenehanje služnostne pravice - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - bistveno spremenjene okoliščine - asfaltiranje poti - preprečevanje izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - neizvrševanje služnosti - negativna dejstva - dokazno in trditveno breme
Tožnika nista dokazala bistveno spremenjenih okoliščin oziroma da bi se potrebe gospodujočega zemljišča spremenile, kar je sicer temeljni kriterij za presojo nekoristnosti služnosti. Sodišče je ugotovilo, da sta bili tako služnostna kot javna pot v času ustanovitve služnosti navadni vaški poti, obe makadamski in obe prevozni, če ni bilo snega in da je edina spremenjena okoliščina, da je sedaj javna pot asfaltirana in komunalno urejena. Sodna praksa se je že izrekla, da taka sprememba ne predstavlja bistvene spremembe služnosti v smislu 222. člena SPZ in da tudi ne kaže na nekoristnost služnosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka trditvam tožnikov, da se služnost zaradi postavitve zapornice ni izvrševala najmanj med letom 2003 in 2008, pravočasno nasprotovala (le) s trditvami, da sta se s partnerjem v spornem obdobju dnevno vozila po služnostni poti. Posledično sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedbe E. E., ki je povedala, da je včasih hodila ali jezdila po poti (mimo zapornice). Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo ta del izpovedbe upoštevati kot nasprotni dokaz tožnikovim trditvam, da se služnost ni izvrševala, ker morata tožnika dokazati, da se služnost ni izvrševala. Po ustaljeni sodni praksi stranki (praviloma) ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva, zato bi morala toženka dokazati nasprotno in najprej navesti vsa relevantna dejstva v zvezi z izvrševanjem služnosti. Uporabe služnostni poti s strani drugih oseb ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00002861
ZD člen 2, 28, 28/2, 32. ZPP člen 196. OZ člen 190. - člen 20.
predmet dedovanja - zapuščina - izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - nujni sosporniki - nujni enotni sosporniki - dediči kot enotni in nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj drugih sospornikov - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - odpadla pravna podlaga - uporaba odvetniške tarife
Glede na to, da tožnica ni niti potomka niti posvojenka zapustnice, je zavrnitev izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD pravilna.
Dediči toženci so nujni enotni sosporniki, zato mora sodišče upoštevati tisto od njihovih ravnanj, če je več nasprotujočih, ki so zanje in abstracto najkoristnejša. Najkoristnejše je tisto dejanje, ki stranki ne nalaga nobene obveznosti.
Tožnica ne le, da ni izkazala relevantnega obsega svojega prikrajšanja, pač pa hkrati tudi ne (odpadlega) temelja obveznosti.
Pri oceni škode na avtomobilu na podlagi predvidenih stroškov popravila je treba upoštevati tudi DDV. Ker je davek del cene kleparjeve in ličarjeve storitve, je pri ocenjevanju tožnikovega prikrajšanja oz. škode treba upoštevati tudi davek. Le z upoštevanjem stroškov popravila v celoti bo tožnikov gmotni položaj tak kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo. Dejstvo, da tožnik popravila še ni izvršil, ni pomembno niti v zvezi z ugotavljanjem višine škode niti z obrestovanjem prisojenega. Odškodninska obveznost je zapadla od nastanka škode, tožena stranka pa je v zamudi z njenim plačilom od zahteve za njeno plačilo. Tudi če tožnik avtomobila ne bo popravljal, ampak bo odsvojil poškodovanega, ne bo obogaten, saj bo kupnina zaradi njegove poškodovanosti nižja. Škoda se s prodajo namesto popravila ne bo spremenila oz. zmanjšala.
pogodbena odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - protipravno dejanje - pogodba o opravljanju storitev varovanja - notranje tveganje pogodbene stranke - dolžna profesionalna skrbnost - ekskulpacijski razlog - delo izvedenca
Ni pomembno ali je tožena stranka zagotovila običajne varnostne ukrepe (ravnala z ustrezno skrbnostjo), ampak ali je bil vlom dejstvo, ki ga ni mogla preprečiti, odpraviti in se mu izogniti. Glede na to, da je tožnik trdil, da bi tožena stranka morala vedeti, da so slike I. G. še posebej zaželene in da je bilo v preteklem času vlomljeno tudi v rojstno hišo I. G., bi tožena stranka morala trditi in dokazati, da vloma ni mogla predvideti, namesto tega pa je konkretizirano zatrjevala razbremenilne razloge, kot da bi šlo za subjektivno odgovornost, glede pogojev iz 240. člena OZ pa le prepisovala zakonsko besedilo.
stvarna in krajevna pristojnost okrožnega sodišča - izvršilni naslov - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - sodišče splošne pristojnosti
V predmetni zadevi tožnica že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom (dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine). Stečajni upravitelj je terjatev sicer prerekal, vendar to ne pomeni, da bo v predmetnem postopku mogoče posegati v učinke že razsojene stvari. Tožena stranka ima namreč le tiste ugovore, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati tudi v izvršilnem postopku.
ZPP člen 276, 276/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 4, 37.
odkup delnic - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci - pravica do izjave v nepravdnem postopku
Po določilu 4. člena ZNP mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev. To določilo ima podlago v načelu obojestranskega zaslišanja, ki je eno najpomembnejših načel postopka. Udejanji pa se na tak način, da sodišče vsaki od strank vroči vse vloge in pisanja nasprotne stranke ter ji postavi rok, v katerem lahko odgovori na te vloge in pisanja.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi nasprotno udeleženko opozorilo, da lahko v določenem roku na predlog odgovori, oziroma ne da bi opravilo narok, na katerem bi se nasprotna udeleženka lahko izjavila o navedbah predlagateljice, je zagrešilo prav absolutno bistveno kršitev določil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
solastnina - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - varstvo solastnine - varstvo med solastniki - negatorna tožba - vznemirjanje solastninske pravice - protipravno vznemirjanje - poseg v zasebnost
Skladno s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko solastnik, kolikor ga pri njegovi dogovorjeni uporabi določenega dela solastne stvari drugi solastnik protipravno vznemirja, z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved bodočega vznemirjanja. Že s tem, da drugi solastnik spremeni dogovorjeni oziroma dosedanji način rabe, je podan element protipravnosti.
neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka
Pritožnik niti z besedo ne izpodbija odločilne prvostopenjske ugotovitve, da taksa za pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka ni bila plačana. Ker je določilo tretjega odstavka 105a. člena ZPP jasno in nedvoumno, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.