prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - napaka volje
Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004112
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera višine odškodnine - skaženost
Pri tožniku je po poškodbi vidna brazgotina na spodnji ustnici desno, ki se širi proti bradi. Od rdečila spodnje ustnice se iz desnega ustnega kota do submentalnega predela nahaja brazgotina, ki še širi iz predela pod brado do spodnje čeljustnice. Na levi goleni ima brazgotino, ki se nahaja na stranskem delu in je dolga skoraj 15 centimetrov. Predvsem spremembe na vratu in spodnji ustnici predstavljajo jasno viden defekt, ki pri opazovanju vsekakor vzbuja pozornost. Čeprav tožnik nosi brado, mu brazgotine ne uspe povsem prikriti, omenjene spremembe pa so trajne in ni mogoče pričakovati, da bi se stanje sčasoma izboljšalo. Glede na povzete ugotovitve in glede na višino dosojenih odškodnin za to postavko v primerljivih zadevah iz sodne prakse, ter še posebej upoštevaje tožnikovo mladost ob škodnem dogodku (25 let), bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti moralo prisoditi odškodnino v znesku 4.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00001353
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - pritožba se šteje za umaknjeno - oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2017 dolžnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pravilno pa ji je pojasnilo, da je ni možno oprostiti plačila sodne takse za nazaj, torej plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 15. 5. 2017. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, upoštevaje določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno in postopek s pravnim sredstvom ustavilo.
ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju
Napake pri vročanju se ne morejo uveljavljati kot upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila prav to, da ji tožba tožeče stranke ni bila pravilno vročena. Trdila je sicer tudi, da "se ne more znebiti občutka, da je nekdo tretji namenoma vzel obvestilo o prispelem pismu, vendar tožena stranka ne želi ugibati kdo" ter da zato "upravičeno domneva, da si je nekdo tretji nezakonito prilastil obvestilo o prispelem pismu in s tem storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po četrtem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika". Ker pa so v danem primeru te trditve tesno povezane s trditvami tožene stranke o dejstvih, ki naj bi kazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, je mogoče zaključiti le, da tudi s temi utemeljuje nepravilnost vročitve.
Delodajalec je glede na 166. člen ZDR dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 6. 5. 2010 do 7. 10. 2013, zato do konca referenčnega obdobja, ki ga je določal takrat veljavni ZDR (do 30. 6. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leta 2010, 2011 in 2012. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust utemeljen.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
Predmet spora je ugotovitev nedopustnosti izvršbe z rubežem v tožbenem zahtevku navedenih nepremičnin tožnikov zaradi poplačila denarne terjatve. Sodna praksa ni enotna pri določanju vrednosti spornega predmeta v tovrstnih sporih, saj sta pri določitvi vrednosti spornega predmeta možna dva načina ocenitve vrednosti spornega predmeta in sicer - po vrednosti nepremičnine, glede katere tožnik uveljavlja nedopustnost izvršbe, ali - po višini terjatve, ki se zoper tretjega izterjuje v izvršilnem postopku.
V konkretnem primeru ni pomembno, katera zgoraj navedena metoda je primernejša, saj obe vrednosti, torej tako vrednost nepremičnin, glede katerih tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, kot tudi višina terjatve, ki se izterjuje v konkretnem primeru v izvršilnem postopku, presegata znesek 20.000,00 EUR, ki je v premoženjskih sporih ločnica med stvarno pristojnostjo okrajnih in okrožnih sodišč.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - omejitev pravice do stikov - korist otoka
Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 318, 318/1. OZ člen 111.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilnost vročitve - nadomestna vročitev - opustitev vložitve odgovora na tožbo - presoja sklepčnosti tožbe - dejstva v nasprotju z dokazi - učinki razvezane pogodbe
Pogojev za izdajo ugodilne zamudne sodbe ni le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne izvaja dokazov, saj mu v postopku z izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe sodišče vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - delovno pravna kontinuiteta
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (posledično pa je bila že na podlagi zakonskih določb tožnica upravičena do pripadajoče odpravnine), so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da tožnica do vtoževane odpravnine ni upravičena zaradi, s strani tožene stranke zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti, ki naj bi jih tožnica storila.
Glede na to, da je bila sodba tožničinemu pooblaščencu vročena 23. 5. 2017 in se je pritožbeni rok iztekel 7. 6. 2016, je sodišče prve stopnje pritožbo, odposlano priporočeno po pošti 9. 6. 2017, pravilno zavrglo kot prepozno (343. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je imelo neposreden kontakt s pričo in pritožbeno sodišče ne dvomi v njegovo oceno, da je priča glede na svojo starost (74 let) in zdravstveno stanje, upravičeno opravila pot na zaslišanje z osebnim vozilom, in ji tako pripada pravica do povrnitve stroškov za prevožene kilometre (drugi odstavek 9. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom tega člena ter prvim in drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v zvezi z 242. členom ZPP).
ZPP člen 2, 105a, 105a/3, 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - načelo dispozitivnosti - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - domneva o umiku pritožbe - izjava o premoženjskem stanju - odločanje sodišča v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče prve stopnje ni smelo presojati ali se toženo stranko lahko oprosti plačila sodnih taks, saj mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), zahtevek o oprostitvi plačila sodnih taks pa v postopku ni bil (pravočasno) postavljen. Po 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
sodna določitev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - kriterij močnejše pravice - podatki katastra - stanje v zemljiškem katastru - skica z izmeritvenimi podatki - elaborat kot sestavni del izreka sklepa
Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru.
Meja (oziroma pot) je urejena v okviru dopustnih katastrskih odstopanj, zato niso na mestu očitki o "razlastitvi glede na površino po novo določenih točkah".
Dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da je sporna nepremičnina obremenjena s hipotekami, ki so že skoraj dosegle njeno vrednost in da je posledično praktično brez premoženja. Dolžnik je namreč sam v postopku na prvi stopnji navedel, da znaša vrednost hipotek le 8.024,92 EUR, zato takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, pri čemer dolžnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že v postopku na prvi stopnji (hkrati z izjavo o premoženjskem stanju), zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Nenazadnje pa zgolj dejstvo, da so na nepremičnini vpisane hipoteke, ne predstavlja zadostnega razloga, da sodišče slednje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju pogojev za taksno oprostitev, saj obremenitev s hipotekami ne vpliva na možnost razpolaganja s premoženjem.
prodajna pogodba - pogodbeni namen - navideznost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - uveljavljanje navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi - uveljavljanje ničnosti pogodbe - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pogoji za prekinitev postopka - osebni stečaj
Pritožbena teza, da je dokaz z zaslišanjem priče potreben zaradi vprašanja veljavnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe, je zmotna. Ker toženec ni izpodbil tožnikove dobrovernosti, zatrjevana navideznost na pravni posel nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001383
URS člen 32, 34, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. ZPŠOIRSP člen 10, 11, 11/2, 12. OZ člen 131, 179. ZLPP člen 31, 31/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protipravno ravnanje države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - materialna škoda - lastninski certifikat - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve
V postopkih, ko upravičenec uveljavlja denarno odškodnino, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, se določbe o zastaranju terjatev iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ne uporabljajo.
neuspešna prodaja - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog za novo sredstvo izvršbe - predlog za ponovno izvršbo - pogoji za dovolitev - spremenjene okoliščine
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je pogoj za ugoditev predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma na nove predmete izvršbe, kadar je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom oziroma na teh predmetih že pravnomočno ustavljena, da upnik izkaže spremenjene okoliščine, s čimer izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 8, 8-h, 8-i, 17. ZIZ člen 240.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - predpisan obrazec - upnikovo trditveno breme
Za določitev (mednarodne) pristojnosti za izdajo naloga za zamrznitev bačnih računov je v primerih, ko upnik še nima sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, pomembno bivališče upnika, dolžnika in njun pravni status oziroma druge navezne okoliščine. Upnik mora tako ugotoviti in pojasniti, katero in zakaj je pristojno sodišče določene države članice, na katerega vlaga svoj zahtevek oziroma predlog.
Če pa je upnik že pridobil sodno odločbo ali sklep o sodni poravnavi, ki določa, da mora dolžnik poplačati njegov zahtevek, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava.