Poroštvena izjava mora biti pisna. Nasprotno pa OZ ne zahteva obličnosti za izjavo upnika, s katero le-ta sprejme poroštveno izjavo. Ta izjava je torej lahko neoblična.
Sodna praksa VS RS glede določnosti same poroštvene izjave je ustaljena. V več odločbah je VS RS že odločilo, da mora biti za poroka obseg obveznosti določljiv. Obveznost je določljiva, če razkriva tisto, kar je pomembno za presojo porokovega pravnega položaja, in to je tisto, kar opredeljuje težo in pomen posledic njegove zaveze. Zadošča, da je porok lahko ugotovil višino poroštvene obveznosti, zapadlost, obresti in podobno. Presoja, ali je bila porokova obveza v poroštveni izjavi dovolj opredeljena, je odvisna tudi od tega, ali gre za gospodarski subjekt ali za posameznika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas od 1. 2. 2017 dalje (ko je tožnici že prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi) in za priznanje drugih pravic iz delovnega razmerja za vtoževano obdobje, je zmotna, saj ima tožnica možnost in pravni interes za uveljavljanje takšnega zahtevka tudi na drugi pravni podlagi (18. člen ZDR-1, 4. člen ZDR-1) in ne le v posledici nezakonitosti redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati po vsebini in ugotoviti, če je ta utemeljen.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.
Niso izpolnjeni pogoji za izrek enotne kazni, saj se lahko pravila za odmero enotne kazni uporabijo le v primeru, če je obsojenec kaznivo dejanje iz poznejše sodbe storil preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi ali med prestajanjem zaporne kazni.
Glede na to, da je bila sodba tožničinemu pooblaščencu vročena 23. 5. 2017 in se je pritožbeni rok iztekel 7. 6. 2016, je sodišče prve stopnje pritožbo, odposlano priporočeno po pošti 9. 6. 2017, pravilno zavrglo kot prepozno (343. člen ZPP).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - napaka volje
Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-6, 57/7, 57/9, 58, 58/5, 58/7.. - člen 114, 116, 117.
disciplinski ukrepi - težja kršitev vojaške discipline - vojska - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.
Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002337
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 383, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2. ZOdvT člen 22. URS člen 22.
odpust obveznosti dolžnika - plačilo prispevkov - nepoštenost - davčna izvršba - stroški - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (primerjaj 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po citiranem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, če gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v katerem so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Domneva olajšuje dokazovanje (zlorabe postopka odpusta obveznosti). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je izpodbojna, zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
ZFPPIPP izrecno ureja vprašanje plačila stroškov insolvenčnega postopka v 129. členu ZFPPIPP, ki določa pravilo, da vsak upnik krije svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ta člen torej ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški, zlasti pa ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški v postopku odpusta obveznosti po vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti (383. člen ZFPPIPP). O ugovoru proti odpustu obveznosti se odloča v postopku za odpust obveznosti, le-ta pa se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) in gre za postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja. Če upnik proti odpustu ugovarja, se dolžnik lahko pred ugovori brani (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave) in mu pri tem normalno lahko nastajajo stroški, ki so lahko tudi neutemeljeno povzročeni - povzročeni z neutemeljenimi ugovori (v tem postopku je upnica dvakrat neutemeljeno ugovarjala, zoper prvo odločitev - tudi o stroških - se ni pritožila). Ker ZFPPIPP izrecno stroškovnega položaja dolžnika v postopku odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti ne ureja, povedano drugače, povračilo stroškov tega postopka v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače, se za dolžnika smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP; Cst 453/2016 z dne 12. 7. 2016 in argument v 14. točki sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 22/2016 z dne 13. 6.2017), to pa je pravilo uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba - pogodbeni namen - navideznost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - uveljavljanje navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi - uveljavljanje ničnosti pogodbe - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pogoji za prekinitev postopka - osebni stečaj
Pritožbena teza, da je dokaz z zaslišanjem priče potreben zaradi vprašanja veljavnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe, je zmotna. Ker toženec ni izpodbil tožnikove dobrovernosti, zatrjevana navideznost na pravni posel nima vpliva.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 8, 8-h, 8-i, 17. ZIZ člen 240.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - predpisan obrazec - upnikovo trditveno breme
Za določitev (mednarodne) pristojnosti za izdajo naloga za zamrznitev bačnih računov je v primerih, ko upnik še nima sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, pomembno bivališče upnika, dolžnika in njun pravni status oziroma druge navezne okoliščine. Upnik mora tako ugotoviti in pojasniti, katero in zakaj je pristojno sodišče določene države članice, na katerega vlaga svoj zahtevek oziroma predlog.
Če pa je upnik že pridobil sodno odločbo ali sklep o sodni poravnavi, ki določa, da mora dolžnik poplačati njegov zahtevek, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava.
ZPP člen 2, 105a, 105a/3, 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - načelo dispozitivnosti - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - domneva o umiku pritožbe - izjava o premoženjskem stanju - odločanje sodišča v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče prve stopnje ni smelo presojati ali se toženo stranko lahko oprosti plačila sodnih taks, saj mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), zahtevek o oprostitvi plačila sodnih taks pa v postopku ni bil (pravočasno) postavljen. Po 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001383
URS člen 32, 34, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. ZPŠOIRSP člen 10, 11, 11/2, 12. OZ člen 131, 179. ZLPP člen 31, 31/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protipravno ravnanje države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - materialna škoda - lastninski certifikat - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve
V postopkih, ko upravičenec uveljavlja denarno odškodnino, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, se določbe o zastaranju terjatev iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ne uporabljajo.
Dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da je sporna nepremičnina obremenjena s hipotekami, ki so že skoraj dosegle njeno vrednost in da je posledično praktično brez premoženja. Dolžnik je namreč sam v postopku na prvi stopnji navedel, da znaša vrednost hipotek le 8.024,92 EUR, zato takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, pri čemer dolžnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že v postopku na prvi stopnji (hkrati z izjavo o premoženjskem stanju), zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Nenazadnje pa zgolj dejstvo, da so na nepremičnini vpisane hipoteke, ne predstavlja zadostnega razloga, da sodišče slednje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju pogojev za taksno oprostitev, saj obremenitev s hipotekami ne vpliva na možnost razpolaganja s premoženjem.
neuspešna prodaja - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog za novo sredstvo izvršbe - predlog za ponovno izvršbo - pogoji za dovolitev - spremenjene okoliščine
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je pogoj za ugoditev predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma na nove predmete izvršbe, kadar je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom oziroma na teh predmetih že pravnomočno ustavljena, da upnik izkaže spremenjene okoliščine, s čimer izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ.
sodna določitev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - kriterij močnejše pravice - podatki katastra - stanje v zemljiškem katastru - skica z izmeritvenimi podatki - elaborat kot sestavni del izreka sklepa
Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru.
Meja (oziroma pot) je urejena v okviru dopustnih katastrskih odstopanj, zato niso na mestu očitki o "razlastitvi glede na površino po novo določenih točkah".