Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
uspeh stranke - zapadlost taksne obveznosti - zastaranje taksne obveznosti - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pravnomočen izvršilni naslov
Pravica zahtevati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje ni zastarala. V skladu s 15. členom ZST-1 je obravnavana obveznost plačila sodne takse, ki se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje, nastala oziroma zapadla v plačilo (šele) po pravnomočnosti izvršilnega naslova in ne ob vložitvi tožbe.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005039
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 153, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri deli - delovna nesreča - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je spornega dne prvič opravljal delo na podestu, ki je bil postavljen 3,5 metrov nad tlemi. S strani šefa gradbišča mu je bilo odrejeno, naj delo opravi na podestu, pri sestopu pa je lestev zdrsnila in padla. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja delo na višini 3,5 m nevarno dejavnost.
Ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo, ki mu je bilo odrejeno, da je moral uporabljati prav sporno lestev, da je pred sestopom preveril, kako je bila lestev naslonjena na steno (da torej ni bil nepozoren), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002337
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 383, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2. ZOdvT člen 22. URS člen 22.
odpust obveznosti dolžnika - plačilo prispevkov - nepoštenost - davčna izvršba - stroški - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (primerjaj 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po citiranem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, če gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v katerem so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Domneva olajšuje dokazovanje (zlorabe postopka odpusta obveznosti). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je izpodbojna, zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
ZFPPIPP izrecno ureja vprašanje plačila stroškov insolvenčnega postopka v 129. členu ZFPPIPP, ki določa pravilo, da vsak upnik krije svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ta člen torej ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški, zlasti pa ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški v postopku odpusta obveznosti po vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti (383. člen ZFPPIPP). O ugovoru proti odpustu obveznosti se odloča v postopku za odpust obveznosti, le-ta pa se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) in gre za postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja. Če upnik proti odpustu ugovarja, se dolžnik lahko pred ugovori brani (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave) in mu pri tem normalno lahko nastajajo stroški, ki so lahko tudi neutemeljeno povzročeni - povzročeni z neutemeljenimi ugovori (v tem postopku je upnica dvakrat neutemeljeno ugovarjala, zoper prvo odločitev - tudi o stroških - se ni pritožila). Ker ZFPPIPP izrecno stroškovnega položaja dolžnika v postopku odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti ne ureja, povedano drugače, povračilo stroškov tega postopka v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače, se za dolžnika smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP; Cst 453/2016 z dne 12. 7. 2016 in argument v 14. točki sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 22/2016 z dne 13. 6.2017), to pa je pravilo uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZFPPIPP.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas od 1. 2. 2017 dalje (ko je tožnici že prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi) in za priznanje drugih pravic iz delovnega razmerja za vtoževano obdobje, je zmotna, saj ima tožnica možnost in pravni interes za uveljavljanje takšnega zahtevka tudi na drugi pravni podlagi (18. člen ZDR-1, 4. člen ZDR-1) in ne le v posledici nezakonitosti redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati po vsebini in ugotoviti, če je ta utemeljen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Poroštvena izjava mora biti pisna. Nasprotno pa OZ ne zahteva obličnosti za izjavo upnika, s katero le-ta sprejme poroštveno izjavo. Ta izjava je torej lahko neoblična.
Sodna praksa VS RS glede določnosti same poroštvene izjave je ustaljena. V več odločbah je VS RS že odločilo, da mora biti za poroka obseg obveznosti določljiv. Obveznost je določljiva, če razkriva tisto, kar je pomembno za presojo porokovega pravnega položaja, in to je tisto, kar opredeljuje težo in pomen posledic njegove zaveze. Zadošča, da je porok lahko ugotovil višino poroštvene obveznosti, zapadlost, obresti in podobno. Presoja, ali je bila porokova obveza v poroštveni izjavi dovolj opredeljena, je odvisna tudi od tega, ali gre za gospodarski subjekt ali za posameznika.
funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
količnik za delovno mesto - nagrada za narok - odločitev o pravdnih stroških - plačilo razlike plače
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne), kot neutemeljeno navaja pritožba. V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je treba šteti, da so ti dogovori veljavni, zato bi morala tožena stranka upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa v višini, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004
Glede na to, da je tožnik pred prvim narokom za glavno obravnavo svoj tožbeni zahtevek modificiral tako, da je namesto zneska 25.500,00 EUR vtoževal znesek 17.102,68 EUR, je treba po stališču pritožbenega sodišča nagrado za narok v tem individualnem delovnem sporu odmeriti glede na znižano vrednost tožbenega zahtevka.
OZ člen 132, 243, 243/1, 243/5, 251, 251/1, 251/5, 287, 287/2, 288, 627, 627/2.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pravica do povračila škode - višina škode - ugotavljanje višine škode - odškodnina v pavšalnem znesku - neizpolnitev - pogodbena kazen zaradi zamude - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - časovna omejitev - v pobot uveljavljana terjatev - vračunavanje izpolnitve - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot.
Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987.
Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.
Sodišče prve stopnje je imelo neposreden kontakt s pričo in pritožbeno sodišče ne dvomi v njegovo oceno, da je priča glede na svojo starost (74 let) in zdravstveno stanje, upravičeno opravila pot na zaslišanje z osebnim vozilom, in ji tako pripada pravica do povrnitve stroškov za prevožene kilometre (drugi odstavek 9. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom tega člena ter prvim in drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v zvezi z 242. členom ZPP).
prodajna pogodba - pogodbeni namen - navideznost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - uveljavljanje navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi - uveljavljanje ničnosti pogodbe - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pogoji za prekinitev postopka - osebni stečaj
Pritožbena teza, da je dokaz z zaslišanjem priče potreben zaradi vprašanja veljavnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe, je zmotna. Ker toženec ni izpodbil tožnikove dobrovernosti, zatrjevana navideznost na pravni posel nima vpliva.
neuspešna prodaja - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog za novo sredstvo izvršbe - predlog za ponovno izvršbo - pogoji za dovolitev - spremenjene okoliščine
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je pogoj za ugoditev predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma na nove predmete izvršbe, kadar je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom oziroma na teh predmetih že pravnomočno ustavljena, da upnik izkaže spremenjene okoliščine, s čimer izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ.
ZPP člen 2, 105a, 105a/3, 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - načelo dispozitivnosti - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - domneva o umiku pritožbe - izjava o premoženjskem stanju - odločanje sodišča v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče prve stopnje ni smelo presojati ali se toženo stranko lahko oprosti plačila sodnih taks, saj mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), zahtevek o oprostitvi plačila sodnih taks pa v postopku ni bil (pravočasno) postavljen. Po 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
sodna določitev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - kriterij močnejše pravice - podatki katastra - stanje v zemljiškem katastru - skica z izmeritvenimi podatki - elaborat kot sestavni del izreka sklepa
Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru.
Meja (oziroma pot) je urejena v okviru dopustnih katastrskih odstopanj, zato niso na mestu očitki o "razlastitvi glede na površino po novo določenih točkah".
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 8, 8-h, 8-i, 17. ZIZ člen 240.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - predpisan obrazec - upnikovo trditveno breme
Za določitev (mednarodne) pristojnosti za izdajo naloga za zamrznitev bačnih računov je v primerih, ko upnik še nima sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, pomembno bivališče upnika, dolžnika in njun pravni status oziroma druge navezne okoliščine. Upnik mora tako ugotoviti in pojasniti, katero in zakaj je pristojno sodišče določene države članice, na katerega vlaga svoj zahtevek oziroma predlog.
Če pa je upnik že pridobil sodno odločbo ali sklep o sodni poravnavi, ki določa, da mora dolžnik poplačati njegov zahtevek, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava.
Dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da je sporna nepremičnina obremenjena s hipotekami, ki so že skoraj dosegle njeno vrednost in da je posledično praktično brez premoženja. Dolžnik je namreč sam v postopku na prvi stopnji navedel, da znaša vrednost hipotek le 8.024,92 EUR, zato takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, pri čemer dolžnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že v postopku na prvi stopnji (hkrati z izjavo o premoženjskem stanju), zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Nenazadnje pa zgolj dejstvo, da so na nepremičnini vpisane hipoteke, ne predstavlja zadostnega razloga, da sodišče slednje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju pogojev za taksno oprostitev, saj obremenitev s hipotekami ne vpliva na možnost razpolaganja s premoženjem.