sprememba tožbe - stvarna pristojnost - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Toženka se je na spremembo tožbe odzvala z navedbami, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka ter da prosi za dodelitev roka, da se bo lahko izjasnila glede na podane nove tožničine trditve in dokazne predloge ter tudi sama predlagala morebitne nove dokazne predloge. Nato pa je v pripravljalni vlogi vloženi 26. 4. 2017 v podeljenem 15 dnevnem roku toženka v prvih petih odstavkih obširno prerekala tožničine navedbe in nasprotovala dokaznim predlogom, podanim na naroku v zvezi s spremembo tožbe. V šestem odstavku navedb iste pripravljalne vloge pa je izrazila nestrinjanje s spremembo tožbe, v zadnjem odstavku pa obrazloženo nasprotovala še zvišanemu tožbenemu zahtevku po višini.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
Sodišče prve stopnje je predlog zagovornika za izločitev sodnice zavrglo s sklepom na podlagi določila petega odstavka 42. člena ZKP na glavni obravnavi dne 27. 1. 2017, ker je ugotovilo, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine za nepremičnine - vrnitev koristi od uporabe nepremičnine brez pravne podlage
Po presoji pritožbenega sodišča ob zahtevani uporabnini za tožničin solastni delež 7/8 nepremičnine ni relevantno dejstvo, da je sporno lastništvo preostalega solastnega deleža 1/8 in to sporno dejstvo ni ovira za presojo utemeljenosti zahtevka, ker je predmet te pravde in tožbenega zahtevka le vrednost (plačilo) koristi za uporabo tožničinega solastnega deleža 7/8 nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00001632
ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 453, 458. ZIZ člen 42, 42/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - novote v pritožbenem postopku - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - navedba opravilne številke - pravočasna pritožba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - omejitev pravice do stikov - korist otoka
Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - načelo sorazmernosti pravni interes za začasno odredbo
Ne le dejstvo, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, temveč tudi dejstvo sklenitve dogovora o delni delitvi skupnega premoženja, iz katerega izhaja, da je bil levji delež na njunem skupnem premoženju prenesen na toženko, medtem ko je tožnik ostal lastnik le manj vrednega premoženja, ter neprerekana trditev, da je tožnik brez pravnega temelja na toženkin tekoči račun nakazal 88.000,00 EUR, s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost, da bo toženka tudi v prihodnje usmerjena k sklepanju pravnih poslov, katerih namen oziroma cilj bi bil ponovno izigrati upnike, zato je podan izkaz subjektivne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
povrnitev stroškov za izobraževanje - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je toženec z urami letenja odplačeval stroške izobraževanja, in da se je dogovor o vračilu stroškov izobraževanja iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi nanašal na neodplačane stroške (torej stroške, ki niso bili odplačani s storitvijo, ki jo je opravljal toženec - z urami letenja).
Ker je iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi jasno razvidno, da je predmet te določbe vračilo (sorazmernega dela) stroškov izobraževanja in ker izvedeni dokazi ne dajejo podlage za drugačno obveznost toženca, tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da sta se v tej določbi pogodbeni stranki dogovorili o pogodbeni kazni.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
Številne dejanske ugotovitve utemeljujejo pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženi stranki ni bil vključen v organiziran delovni proces na enak način kot pri njej redno zaposleni delavci (npr. ker ni bil dolžan evidentirati svojih prihodov in odhodov z dela; po opravljenem delu je lahko kadarkoli odšel domov,...). Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
roki - vloga vezana na rok - priporočena pošiljka - oddaja poštne pošiljke - oddaja priporočene pošiljke pošti - pomota pri vročanju - izročitev pošiljke sodišču - pravočasnost vloge - pravočasnost vloge, vezane na rok - priporočeno po pošti oddana vloga - način oddaje vlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da listine, priložene k pritožbi, navedbe pritožnice potrjujejo. Iz le-teh izhaja, da je upnica oddala vlogo s prijavo terjatve dne 11. 7. 2017 kot priporočeno pošiljko. Pošta Slovenije pa je s to pošiljko, kot je to potrdila tudi sama, ravnala napačno in jo vročila kot navadno pošiljko.
Če pa se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Glede na navedeno zakonsko določbo je torej odločilno, na kakšen način je bila vloga "oddana" na pošto in ne na kakšen način je bila le ta izročena sodišču.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004104
OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnina - odbitna franšiza - renta
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
V skladu s tarifno številko 39 OT lahko obračuna odvetnik posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku,se ne obračunava in priznava posebej, ampak da je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oz. listine nato uporabil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005039
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 153, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri deli - delovna nesreča - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je spornega dne prvič opravljal delo na podestu, ki je bil postavljen 3,5 metrov nad tlemi. S strani šefa gradbišča mu je bilo odrejeno, naj delo opravi na podestu, pri sestopu pa je lestev zdrsnila in padla. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja delo na višini 3,5 m nevarno dejavnost.
Ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo, ki mu je bilo odrejeno, da je moral uporabljati prav sporno lestev, da je pred sestopom preveril, kako je bila lestev naslonjena na steno (da torej ni bil nepozoren), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Delodajalec je glede na 166. člen ZDR dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 6. 5. 2010 do 7. 10. 2013, zato do konca referenčnega obdobja, ki ga je določal takrat veljavni ZDR (do 30. 6. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leta 2010, 2011 in 2012. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00001353
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - pritožba se šteje za umaknjeno - oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2017 dolžnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pravilno pa ji je pojasnilo, da je ni možno oprostiti plačila sodne takse za nazaj, torej plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 15. 5. 2017. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, upoštevaje določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno in postopek s pravnim sredstvom ustavilo.
ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju
Napake pri vročanju se ne morejo uveljavljati kot upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila prav to, da ji tožba tožeče stranke ni bila pravilno vročena. Trdila je sicer tudi, da "se ne more znebiti občutka, da je nekdo tretji namenoma vzel obvestilo o prispelem pismu, vendar tožena stranka ne želi ugibati kdo" ter da zato "upravičeno domneva, da si je nekdo tretji nezakonito prilastil obvestilo o prispelem pismu in s tem storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po četrtem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika". Ker pa so v danem primeru te trditve tesno povezane s trditvami tožene stranke o dejstvih, ki naj bi kazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, je mogoče zaključiti le, da tudi s temi utemeljuje nepravilnost vročitve.