Po določbah 76. člena ZKP morajo zasebne tožbe, obtožnice in obtožni predlogi oškodovanca kot tožilca, pravna sredstva ter druge izjave in sporočila, ki jih ti vlagajo pisno ali jih dajejo ustno na sodišče obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če je vloga nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, sodišče pozove vložnika, da jo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavo. Če vlagatelj tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.
sprememba tožbe - stvarna pristojnost - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Toženka se je na spremembo tožbe odzvala z navedbami, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka ter da prosi za dodelitev roka, da se bo lahko izjasnila glede na podane nove tožničine trditve in dokazne predloge ter tudi sama predlagala morebitne nove dokazne predloge. Nato pa je v pripravljalni vlogi vloženi 26. 4. 2017 v podeljenem 15 dnevnem roku toženka v prvih petih odstavkih obširno prerekala tožničine navedbe in nasprotovala dokaznim predlogom, podanim na naroku v zvezi s spremembo tožbe. V šestem odstavku navedb iste pripravljalne vloge pa je izrazila nestrinjanje s spremembo tožbe, v zadnjem odstavku pa obrazloženo nasprotovala še zvišanemu tožbenemu zahtevku po višini.
nagrada in stroški izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Ob pravilni presoji, da je izvedenec nalogo opravil, mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado in stroške v skladu z navedenim pravilnikom. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali bo potreben odgovor izvedenca še na tožnikove pripombe, ki jih je tudi podal v posebni pisni vlogi in v pristojnosti sodišča prve stopnje je tudi dokazno oceniti izdelano izvedensko mnenje.
Sodišče prve stopnje je predlog zagovornika za izločitev sodnice zavrglo s sklepom na podlagi določila petega odstavka 42. člena ZKP na glavni obravnavi dne 27. 1. 2017, ker je ugotovilo, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. OZ člen 62, 62/1.. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje tatvine
Ugotovljen je bil neupravičen odjem električne energije. Sporno stikalo, ki se je nahajalo za vrati ene od sob, je delovalo na vklop ali izklop. Z vklopom je bila rabljena električna energija, ki ni bila beležena na števcu. S tem je bil narejen obvod mimo števca za vse gospodinjske aparate, priključene na tej fazi. Glede na to, da je bil tožnik delavec tožene stranke, opisano predstavlja kršitev obveznosti iz 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (37. člen ZDR-1). Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožnik z očitanim ravnanjem, ne le materialno in moralno škodoval poslovnim interesom delodajalca, ki je podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji, in s tem naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, temveč tudi izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - preizkusno obdobje
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz prve točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po prvi točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi postopalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnica niti ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
Glede na to, da je bila sodba tožničinemu pooblaščencu vročena 23. 5. 2017 in se je pritožbeni rok iztekel 7. 6. 2016, je sodišče prve stopnje pritožbo, odposlano priporočeno po pošti 9. 6. 2017, pravilno zavrglo kot prepozno (343. člen ZPP).
ZDR-1 člen 75, 75/3, 104, 104/1, 106, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZFPPIPP člen 20.. ZDR člen 73.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - odpravnina - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev iz naslova prijave v obvezno zavarovanje po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne spada med terjatve iz 20. člena ZFPPIPP, saj ta terjatev ne vpliva na razdelitev stečajne mase.
Ker se odpravnina, do katere je delavec upravičen zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, šteje med stroške stečajnega postopka (stroški stečajnega postopka pa se v stečajno maso ne prijavljajo), tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da tožnik do izplačila te terjatve ni upravičen zato, ker je ni prijavil v stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000889
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39. ZPP člen 352.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - opustitev zdravljenja - osebna svoboda - duševna integriteta - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Za izpolnitev pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka kljub temu, da je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse in opozorjena na posledice njenega neplačila, sodne takse za pritožbo zoper sodbo in popravni sklep ni pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka pritožbi zoper sodbo in popravni sklep umaknila.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - načelo sorazmernosti pravni interes za začasno odredbo
Ne le dejstvo, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, temveč tudi dejstvo sklenitve dogovora o delni delitvi skupnega premoženja, iz katerega izhaja, da je bil levji delež na njunem skupnem premoženju prenesen na toženko, medtem ko je tožnik ostal lastnik le manj vrednega premoženja, ter neprerekana trditev, da je tožnik brez pravnega temelja na toženkin tekoči račun nakazal 88.000,00 EUR, s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost, da bo toženka tudi v prihodnje usmerjena k sklepanju pravnih poslov, katerih namen oziroma cilj bi bil ponovno izigrati upnike, zato je podan izkaz subjektivne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
povrnitev stroškov za izobraževanje - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je toženec z urami letenja odplačeval stroške izobraževanja, in da se je dogovor o vračilu stroškov izobraževanja iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi nanašal na neodplačane stroške (torej stroške, ki niso bili odplačani s storitvijo, ki jo je opravljal toženec - z urami letenja).
Ker je iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi jasno razvidno, da je predmet te določbe vračilo (sorazmernega dela) stroškov izobraževanja in ker izvedeni dokazi ne dajejo podlage za drugačno obveznost toženca, tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da sta se v tej določbi pogodbeni stranki dogovorili o pogodbeni kazni.
Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - napaka volje
Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.