nagrada in stroški izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Ob pravilni presoji, da je izvedenec nalogo opravil, mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado in stroške v skladu z navedenim pravilnikom. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali bo potreben odgovor izvedenca še na tožnikove pripombe, ki jih je tudi podal v posebni pisni vlogi in v pristojnosti sodišča prve stopnje je tudi dokazno oceniti izdelano izvedensko mnenje.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
kreditna pogodba - pogodbene obresti - neizpolnitev dela obveznosti
Pogodbeno dogovorjene obresti so torej cena (oziroma plačilo), ki jo mora plačati kreditojemalec banki zato, da dobi na razpolago njen denar. To je plačilo za njeno opravljeno storitev kreditiranja. Ob upoštevanju še načela svobode urejanja obligacijskih razmerij v 3. členu OZ (prej 10. člen ZOR) se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbo, da neplačilo zapadlih pogodbenih obresti pomeni neizpolnitev nebistvenega dela kreditne pogodbe. Zato je pravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da glede namena in pogodbene volje strank količinski kriterij glede neplačane obveznosti ni odločilen pri presoji, kaj šteje za neznatno izpolnitev.
Na pomanjkljivost izdelanega prevoda mora sodišče paziti uradoma, to dolžnost mu nalagajo določbe tretjega odstavka 254. člena v zvezi z 255. in 256. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejstvo, da je postavljena sodna tolmačka izdelala prevod zaslišanja (izpovedbe) tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo 21. 4. 2017 in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in odredilo izplačilo le-te iz položenega predujma tožeče stranke.
Po določbah 76. člena ZKP morajo zasebne tožbe, obtožnice in obtožni predlogi oškodovanca kot tožilca, pravna sredstva ter druge izjave in sporočila, ki jih ti vlagajo pisno ali jih dajejo ustno na sodišče obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če je vloga nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, sodišče pozove vložnika, da jo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavo. Če vlagatelj tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
količnik za delovno mesto - nagrada za narok - odločitev o pravdnih stroških - plačilo razlike plače
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne), kot neutemeljeno navaja pritožba. V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je treba šteti, da so ti dogovori veljavni, zato bi morala tožena stranka upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa v višini, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004
Glede na to, da je tožnik pred prvim narokom za glavno obravnavo svoj tožbeni zahtevek modificiral tako, da je namesto zneska 25.500,00 EUR vtoževal znesek 17.102,68 EUR, je treba po stališču pritožbenega sodišča nagrado za narok v tem individualnem delovnem sporu odmeriti glede na znižano vrednost tožbenega zahtevka.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - napaka volje
Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.
Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - delovno pravna kontinuiteta
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (posledično pa je bila že na podlagi zakonskih določb tožnica upravičena do pripadajoče odpravnine), so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da tožnica do vtoževane odpravnine ni upravičena zaradi, s strani tožene stranke zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti, ki naj bi jih tožnica storila.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. OZ člen 1018.. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poroštvo
Tožnik je podpisal pogodbo z lažno vsebino in lažnim datumom sklenitve. S svojim ravnanjem je kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, določene v 3. členu pogodbe o zaposlitvi, internih pravilih in navodilih tožene stranke ter v 33., 34., 36. in 37. členu ZDR-1. S svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1, katerega stori, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do dveh let. Sporna pogodba o odstopu terjatve z lažno vsebino in datumom je predstavljala poslovno listino v smislu 235. člena KZ-1, tožnik pa je to listino vedoma podpisal. Ob upoštevanju, da vsebina pogodbe in njen datum predstavljata bistven podatek za pravni promet, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 200, 200/1, 200/2.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - procesna predpostavka - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
Tožnica je 4. 3. 2016 po predhodno opravljenem razgovoru z direktorjem tožene stranke temu po elektronski pošti posredovala "prošnjo k preveritvi zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi", v kateri je svojo zaposlitev za določen čas ocenila kot nezakonito, saj jo je tožena stranka s 1. 9. 2015 fizično premestila v oddelek za finance, kjer pa ne opravlja več nalog, navedenih v pogodbi o zaposlitvi (ki je bila sklenjena za določen čas, za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca), temveč opravlja naloge finančne izterjave. Toženo stranko je pozvala, da pogodbo o zaposlitvi preuči in ukrepa skladno z zakonom. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni dopis vsebinsko ustreza pisni zahtevi za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in je obstajal do septembra 2015, ko je tožnica dejansko opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker pa tožnica od septembra 2015 ni opravljala del, ki jih je opravljal D.D., ampak je opravljala večinoma dela v zvezi z izterjavo, v drugem sektorju in na drugem delovnem mestu, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas s septembrom 2015, dejansko odpadel. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
roki - vloga vezana na rok - priporočena pošiljka - oddaja poštne pošiljke - oddaja priporočene pošiljke pošti - pomota pri vročanju - izročitev pošiljke sodišču - pravočasnost vloge - pravočasnost vloge, vezane na rok - priporočeno po pošti oddana vloga - način oddaje vlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da listine, priložene k pritožbi, navedbe pritožnice potrjujejo. Iz le-teh izhaja, da je upnica oddala vlogo s prijavo terjatve dne 11. 7. 2017 kot priporočeno pošiljko. Pošta Slovenije pa je s to pošiljko, kot je to potrdila tudi sama, ravnala napačno in jo vročila kot navadno pošiljko.
Če pa se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Glede na navedeno zakonsko določbo je torej odločilno, na kakšen način je bila vloga "oddana" na pošto in ne na kakšen način je bila le ta izročena sodišču.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004104
OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnina - odbitna franšiza - renta
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.
Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa že obrazložilo, da pritožnik ne izpolnjuje formalnega pogoja za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Obsojenec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 43731/2013 z dne 7. 4. 2013 pravnomočno obsojen na kazen štiri leta zapora, na podlagi predloga za združitev kazni pa na štiri leta in šest mesecev zapora. Četrti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pa določa, da se lahko kazen zapora do treh let, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma. Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena z "vikend" zaporom, je torej z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 jasno določena. Kot izhodišče je torej potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni, kot to sedaj obsojenec tudi v pritožbi napačno razlaga. V nasprotnem bi bilo mogoče z zaporom ob koncu tedna nadomestiti kazen zapora, izrečeno v katerikoli višini, kar pa bi bilo nezdružljivo z zakonskim namenom nadomeščanja kazni zapora z drugimi izvršitvenimi oblikami. Sodišče prve stopnje se v zvezi s takim stališčem upravičeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 44984/2012 z dne 9. 2. 2017.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - sodna razveza - reintegracija - relativna bistvena kršitev določb postopka
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti).
Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, kar se lahko kaže tudi v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Zato je za odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka bistveno predvsem vprašanje, ali bo tožena stranka tožniku po vrnitvi nazaj na delo objektivno zmožna zagotoviti ustrezno delo.