Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076777
ZZVZZ člen 63, 63/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2011. OZ člen 82.
pogodba o izvajanju koncesijskih zdravstvenih storitev - sklep arbitraže pri Ministrstvu za zdravje - obračun glavarine - retroaktivna veljavnost pogodbe - razlaga pogodbe
Tožeča stranka za izvajanje dejavnosti, ki bi jo lahko zaračunavala toženi stranki, do podpisa Aneksa št. 1 še ni imela pravne podlage. Iz zapisnika arbitraže je razvidno, da je tožeča stranka izpolnjevala vse pogoje za pričetek opravljanja dejavnosti še pred spornim datumom 1. 8. 2011. Interpretacija, ki jo ponuja tožena stranka, da naj tožeča stranka ne bi bila upravičena do nobenega plačila do podpisa aneksa, bi razvrednotila pogodbeno določilo, da se pogodba uporablja od 1. 8. 2011. Zato takšni razlagi ni mogoče nuditi pravnega varstva. To pogodbeno določilo je zato mogoče razlagati samo v smeri, kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče, to je, da je tožeča stranka upravičena do dneva podpisa Aneksa št. 1, ko je pridobila formalne pogoje za izvajanje dejavnosti, v breme tožene stranke zaračunavati tožeči stranki tiste obveznosti, ki niso vezane na obseg opravljene dejavnosti, med katere spadajo tudi količniki iz glavarine. Zato se izkaže kot nerelevanten ugovor tožene stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati le opravljene storitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083259
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4. ZVZD člen 5. ZZDej člen 7. Pravilnik o prevozih pacienta člen 2, 3, 9, 10, 28. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode – nesreča pri delu – spremljanje bolnika pri prevozu z reševalnim vozilom – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zagotovitev varnih delovnih razmer – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Zavarovanec druge tožene stranke kot delodajalec je kršil svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnega dela tožnici, ki mu jih je predpisoval tedaj veljavni ZVZD, zavarovanec prve tožene stranke pa pravila iz 9. člena Pravilnika o prevozih pacienta o zagotavljanju usposobljene reševalne ekipe pri prevozih. Pri izvedbi prevoza bolnika z reševalnim vozilom morata medsebojno sodelovati ekipi obeh zavarovancev toženih strank. Zaradi medsebojne povezanosti njunega delovanja in ugotovljenih zakonsko določenih opustitev dolžnega ravnanja je podana njuna solidarna krivdna odgovornost za tožničino škodo.
Tožena stranka ni bila upravičena odpovedati pogodbeno razmerje v tistem delu, ki se nanaša na zdravstveno dejavnost na primarni ravni, in sicer ne glede na to, da tožeča stranka v času delne odpovedi pogodbenega razmerja za to področje še ni uspela pridobiti koncesije. Te koncesije tožeča stranka res dotlej ni uspela pridobiti, pri čemer pa je tožena stranka kljub temu 26.4.2012 tudi v tem delu sklenila pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedela, da nima koncesije, upoštevaje ob tem, da je občina že v letu 2004 (priloga A7) sprejela sklep o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (v kateri se je nahajala tudi tožeča stranka). Zaradi tega tudi po oceni pritožbenega sodišča tedaj niso bili podani pogoji za (delni) odstop od pogodbe po prvem odstavku 54. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2012 (priloga A6) v zvezi z 21. členom pogodbe (priloga A4), niti niso bili podani zakonski pogoji za ničnost pogodbe.
Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0023308
KZ člen 235, 235/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZOPOKD člen 4, 4/-3. ZKP člen 17, 17/1. ZUP člen 8, 138. ZZDej člen 87e, 87e/1, 87e/1-1.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti – dejansko stanje – načelo materialne resnice
Okoliščina, da upravni organ v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, kakor tudi 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, v ničemer ne odvezuje kazenskega sodišča, da po resnici ni popolnoma ugotovi dejansko stanje.
MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082373
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 147, 147/1, 180, 186, 965. ZPP člen 286. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20.
odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjo
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja.
Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
ZDS člen 135, 135/4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 64, 66. ZDSS člen 14, 14/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (26/91) člen 5, 66.
pogodba o zaposlitvi - dodatek za težje delovne pogoje - pogoji za sodno varstvo- zdravstveni zavod
Zahtevku za ugotovitev nezakonitosti oz. neskladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi glede določitve dodatka za težje delovne pogoje ni mogoče ugoditi, če predlog pogodbe o zaposlitvi izrečno ne določa tega, da dodatek delavcu ne pripada, temveč napotuje na ureditev s sklepom sveta zavoda, določitev dodatka pa tudi ni obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (5. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - Ur.l. RS št. 26/91, 22. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v R Sloveniji - Ur.l. RS št. 18/91).
Izven okvira tožbenega zahtevka zgolj za presojo zakonitosti oz.
skladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odločati tudi o pravilnosti odločitve zavoda o sprejemu spremembe pravilnika, s katerim se določajo dodatki za težje delovne pogoje.
V skladu s 135/4 členom ZDR delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom. Zato v primeru, če je pogodbo že podpisal, razen če dokaže, da je bila ob podpisu podana katera od napak njegove volje, sodno varstvo ni dopustno.