Določilo 2. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št.
32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij.
Določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v zvezi z začasno odredbo so specialni predpis napram določbam Zakona o denacionalizaciji v zvezi z začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetij.
Z določbo 48.a čl. ZLPP je zakonodajalec določil dejanske stanove, za katere se že po zakonu domneva, da pomenijo oškodovanje družbene lastnine (zakonske domneve). V primeru zakonskih domnev pa se ne dokazuje dejstev, ki se domnevajo, ampak se dokazuje le t.i. domnevna baza, torej dejstva, na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo. V okviru obravnavanega tožbenega zahtevka je torej predmet (sodnega) preizkusa izpodbijane (upravne) odločbe ugotavljanje (ne)obstoja v 2. in 3. alinei 4. tč. 48.a čl. in v 6. alinei cit. čl. določenih dejanskih stanov, v zvezi s tem pa tudi ugotavljanje pravilne uporabe v 48.c čl., cit. zakona predvidenih ukrepov za pravil no izkazovanje vrednosti družbenega kapitala. V tem sporu tožeča stranka vato ne more uspešno dokazovati neobstoja (domnevanega dejstva oškodovanja družbene lastnine.
LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00436
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 7, 7/2, 186, 186/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 201, 219, 298, 299, 311. ZOR člen 154, 155, 210, 210/1, 210/4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o ustanovitvi družbe - razveljavitev pogodbe - nujno sosporništvo - kondikcija - oškodovanje družbenega premoženja - odškodninska odgovornost - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Osebe, ki sklenejo pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, so v pravdi, v kateri je postavljen tožbeni zahtevek na njeno razveljavitev, nujni sosporniki.
Posledica razveljavitve pogodbe je kondikcijski zahtevek in sicer med ustanovitelji, ne pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila z razveljavljeno pogodbo ustanovljena.
Sprememba tožbenega zahtevka tako, da tožnik namesto kondikcijskega uveljavlja odškodninski zahtevek, je sprememba istovetnosti zahtevka, torej objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna samo do konca glavne obravnave.
Sodišče sodi v mejah tožbenega zahtevka in trditev, ki jih podata pravdni stranki ter ne sme pomagati tožeči stranki postaviti materialnopravno pravilnega tožbenega zahtevka.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je upravičen vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, zaradi izvršitve katere je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, čeprav je bil ves družbeni kapital podjetja kasneje zakonito prenešen na Sklad RS za razvoj.
Če je bila pogodba med družbo v mešani lastnini in družbo v privatni lastnini sklenjena iz nagiba, da se z njo prikrije brezplačen prenos sredstev iz prve družbe v drugo, ki je za to vedela, je tak odločilni nagib nedopusten, pogodba pa nična.
Izrek sodbe, s katero je odločeno o zahtevku na plačilo tolarske protivrednosti devizne terjatve z zamudnimi obrestmi in v katerem ni določena vrsta tečaja ali trenutek konverzije devizne terjatve v tolarje ali konkreten posel, ki je enak ali podoben spornemu poslu, za katerega določena banka ali druga bančna organizacija plačuje ali s pogodbo določa obrestno mero, po kateri so prisojene zamudne obresti, je nerazumljiv, zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP).
Če že tožbeni zahtevek ne vsebuje takih podatkov, je treba pred izdajo sodbe izvesti postopek za dopolnitev tožbe.
Za sklep o začasni odredbi ni potrebno, da je obrazložen. Vendar pa mora razloge za izdajo začasne odredbe vsebovati sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
ZLPP člen 2, 3, 3/1, 2, 3, 3/1. ZPPSL člen 189, 192, 189, 192.
prisilna poravnava - družbeni kapital - podjetje v družbeni lastnini - podjetje z družbenim kapitalom
Merilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP.
Po ZLPP ima DPS pravico izpodbijati le tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v zvezi s statusnim preoblikovanjem podjetij, reorganizacijo, brezplačnim prenosom kapitala, ustanavljanjem ali vlaganjem v nova podjetja in je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Pri drugih pravnih poslih (ki niso bili sklenjeni v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) pa ima DPS pravico, da zaradi varstva družbene lastnine začne postopek pred sodiščem. V takih postopkih pa ima pooblastila določena z zakonom. Po ZOR ima DPS kot tretji pravico uveljavljati ničnost pravnih poslov, ne pa tudi izpodbojnosti, razen v primerih iz 140 čl. ZOR.
ZTLR člen 21, 33, 21, 33. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2. ZLPP člen 5, 5.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - lastnina gozda - pridobitev lastninske pravice po zakonu - upravljanje z gozdovi
Po 1. odst. 5. člena ZLPP je Republika Slovenija postala lastnica gozdov, izločenih iz sredstev podjetij pred ugotovitvijo družbenega kapitala, na podlagi zakona, zato za pridobitev lastninske pravice ni potreben zemljiškoknjižni prenos gozdov.
Če podjetje, ki po 2. odst. 5. člena ZLPP nadaljuje z upravljanjem z gozdom, po zapisniških ugotovitvah in odločbah gozdarske inšpekcije za gozd ne skrbi kot dober gospodar, je s tem dovolj izkazana verjetnost, da protipravno posega v lastninsko pravico Republike Slovenije ter da s tem v gozdu nastaja nenadomestljiva škoda. Zato je dana podlaga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo sečnje do pravnomočnosti sodbe o opustitvi poseganja v upnikovo lastninsko pravico.
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
V primeru, da uveljavlja tožeča stranka družbeni pravobranilec samoupravljana oškodovanje po 6. alinei drugega odstavka 48. člena ZLPP, mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine dokazati, ker se ne domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - zastaranje
Uveljavljanje lastninske pravice na garaži, zgrajeni z lastnimi sredstvi na zemljišču zapustnice z njeno privolitvijo, je možno tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, katerega predmet je bila med drugim tako zgrajena garaža.
ZTLR člen 77, 78, 78/1, 78/2, 77, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 441, 441.
pravnomočen sklep o dedovanju - drugo premoženje
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, če je tožba vložena pravočasno (77. člen ZTLR), zato so pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti to odločilna dejstva, ki jih mora ugotoviti sodišče.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.