ZPod člen 122, 122/3, 122, 122/3, 122, 122/3. ZLPP člen 8, 8. ZGD člen 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579, 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
družbeni kapital
Potrebno je razlikovati med statusnim preoblikovanjem, ko se podjetje z družbenim kapitalom v pravnoorganizacijski obliki p.o. preoblikuje v kapitalsko družbo v pravnoorganizacijski obliki d.d., ki ima še vedno anonimni družbeni kapital, in med lastninskim preoblikovanjem, ko se na anonimnem družbenem kapitalu določijo lastniki, ko se torej anonimni družbeni kapital olastnini.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki p.o. bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe (d.d.), ne veljajo roki za uskladitev iz ZGD. To pomeni, da do lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala ta podjetja še nadalje poslujejo kot podjetja v konkretni pravni organizacijski obliki, z družbenim kapitalom (577. čl. ZGD), za kar določa ZGD smiselno uporabo Zakona o podjetjih (2. odst. 578. čl.), pri čemer zavaruje upravljalske pravice iz naslova družbenega kapitala (579. čl.).
Čeprav je družbeno podjetje bilo eden od ustanoviteljev podjetja v mešani lastnini, vendar pa do prenosa poslovnih funkcij in učinkov iz družbenega na podjetje v mešani lastnini ni prišlo potem ne gre za oškodovanje družbene lastnine po 3.al. 2.odst. 48.čl. ZLPP.Iz istega razloga tudi ni oškodovanja po 4.al. 2.odst. 4f.čl. ZLPP čeprav so bili delavci zaposleni pri družbenem podjetju tudi ustanovitelji podjetja v mešani lastnini.
lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetja z družbenim kapitalom - postopek revizije - pristojnosti Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo
ZLPP ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki (1. člen zakona). Podjetja z družbenim kapitalom so po določbi prvega odstavka 3. člena podjetja v družbeni lastnini, podjetja v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital. Na podlagi iste določbe uporablja ZLPP v vseh svojih nadaljnjih določbah (ki sledijo 3. členu) besedo "podjetje" v zgoraj navedenem smislu.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da tožeča stranka ne sodi med podjetja, ki "imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital". Tako je sklepati med drugim iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka "nesporno pravna oseba, ki se po ZLPP ne bo preoblikovala". Takega zaključka tudi pritožba ne izpodbija.
Sporna odločba tožene stranke se opira na določbe 48.b in 48.c člena ZLPP. Obe določbi govorita o podjetju. Ko ZLPP v 48.b členu določa, kateremu podjetju revizijski organ z odločbo naloži ukrepe, določene z ZLPP, ki jih mora upoštevati tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo pri odobritvi lastninskega preoblikovanja in za katero podjetje velja, da ne sme odpisati z odločbo Agencije ugotovljenih terjatev, nima v mislih katerokoli podjetje, ampak podjetje, kot je definirano v prvem odstavku 3. člena ZLPP. Tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 48.b člena ZLPP jasno kažeta na to, da se odločba izda podjetju, ki se bo lastninsko preoblikovalo, saj sicer ne bi omenjali vloge Agencije in prepovedovali odpisa terjatev do izvedenega postopka lastninskega preoblikovanja. Enako velja za odločbo po 48.c členu ZLPP, s katero se naloži podjetju (tistemu iz prvega odstavka 3. člena ZLPP) ukrepe, s katerimi zagotovi pravilno izkazovanje višine družbenega kapitala.
Namen prehodnih in končnih določb ZLPP, med katere so umeščene tudi določbe o revizijskem postopku in o pristojnosti revizijskega organa za izdajo sporne odločbe, je pripraviti pogoje za lastninsko preoblikovanje po določbah ZLPP. Najpomembnejši pogoj je pravilno izkazovanje vrednosti družbenega kapitala, ki se ugotovi z otvoritveno bilanco (prvi odstavek 4. člena ZLPP). Prav zaradi tega, ker se vrednost kapitala, ki se lastnini, ugotovi z otvoritveno bilanco, so pomembna knjiženja, vendar ne knjiženja pri pravnih osebah, v katera je podjetje, ki se lastnini, vlagalo družbena sredstva, ampak knjiženja pri podjetju, ki se lastnini. Res je, da bi se morala knjiženja pri obeh pravnih osebah, če se upoštevajo pravila in standardi računovodske stroke, (praviloma) ujemati. Vendar pa drugačno, čeprav morda napačno knjiženje pri pravni osebi, v katero je vlagalo podjetje, ki se lastnini, na samo lastninjene v prav nobenem pogledu ne more vplivati. Vrednost družbenih sredstev, ki se upošteva pri spremembi podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja, je vrednost iz otvoritvene bilance podjetja, ki se lastnini, in ne pravne osebe, v katero je vlagalo družbena sredstva podjetje, ki se lastnini (drugi odstavek 17. člena ZLPP).
V zvezi s pritožbeno navedbo, da sicer ni mogoče odpraviti nastalega oškodovanja družbenega kapitala, če se ne (p)opravijo ustrezna knjiženja pri tožeči stranki, je potrebno dodati, da ta argument ni prepričljiv. Vlagatelji družbenih sredstev imajo vse možnosti, da z ustreznimi pravnimi postopki dosežejo varstvo svojih pravic, ki jih imajo kot delničarji. Vlagatelji družbenega kapitala so večinski delničarji tožeče stranke, zato imajo vse možnosti, da uveljavijo svojo voljo.
ZOR v prvem odstavku 109. člena določa, da se na ničnost lahko sklicuje tudi vsaka zainteresirana oseba. Imeti mora torej pravni interes za to, da se ničnost nekega pravnega posla ugotovi v pravdi, to je po pravilih, ki veljajo za vsako ugotovitveno tožbo v smislu določil 187. člena ZPP. Brez sodne ugotovitve mora biti pravni položaj tožnika ogrožen, ali pa mu preti škoda. V obravnavanem primeru za tako situacijo očitno ne gre, saj so tožniki kot bivši zaposleni pravnega prednika prve tožene stranke do lastninjenja upravičeni v skladu z določili členov 1, 12 in 16 Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, seveda v tam določenih rokih, ne glede na sporno pogodbo.
Čeprav tožniki v pritožbi sicer zatrjujejo (drugače kot v sami tožbi), da je lastninjenje za njih drugotnega pomena, pa edino to v konkretnem primeru lahko predstavlja njihov pravni interes za tožbo. Iz prej pojasnjenega sledi, da ta njihova pravica ni ogrožena, zato pa tudi njihov interes v smislu 109. člena ZOR za ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 2. 12. 1992 o prenosu družbenega kapitala ni podan. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej pravilna in zakonita.
Povsem ustrezna in primerno obrazložena pa je tudi odločitev o zavrnitvi podrejenega zahtevka tožnikov. Čeprav kot soustvarjalci premoženja svojega bivšega podjetja gotovo niso neprizadeti ob tem, kar se z njim dogaja, pa jih samo to dejstvo še ne more upravičiti k postavitvi zahtevka za razveljavitev pogodbe, pri kateri niso pogodbena stranka. Določila 111. in 112. člena ZOR, na katera se prvo sodišče pravilno sklicuje, glede legitimacije za tako tožbo ne dopuščajo nobenega dvoma ali drugačne razlage.
ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48.a, 48.a-6, 48.a-10, 48.b, 48.c.. URS člen 155.
lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbene lastnine - retroaktivnost zakona
Revizijski postopek pa Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS štev. 55/92, 7/93 in 31/93, v nadaljevanju ZLPP) je namenjen reviziji lastninskega preoblikovanja in ga je mogoče opraviti glede na situacije določene v 1. odst. 48. člena ZLPP. V 2.odst. tega zakonskega določila pa so navedeni primeri, ko lahko predlagatelji ocenijo, da obstoji utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. V takih primerih revizijski organ opravi postopek revizije, to pomeni, da navedeni primeri še ne pomenijo, da je tudi dejansko prišlo do oškodovanja družbene lastnine. To mora tožeča stranka šele dokazati v pravdi.
Ne glede na morebitno utemeljene učitke prvotoženi stranki, da ni poskrbela za smotrno uporabo družbenih sredstev, pa pritožbeno sodišče meni, da tako ravnanje še ne more pomeniti razloge za razveljavitev določene pogodbe.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis.
ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.
V 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je zakonodajalec natančno in določno opisal, v katerih primerih je šteti, da je družbena lastnina oškodovana. Zato je v reviziji ugotovljeno dejansko stanje potrebno "podrediti" izključno opisom v desetih točkah cit. člena. Tako odpustitev plačila provizije iz pogodb o franšizingu ali zmanjšanju vrednosti zalog ali stanovanj ni mogoče šteti kot presumirano oškodovanje družbene lastnine po 10. točki cit. člena, saj je v tej točki zakonodajalec določil, da je tako oškodovanje podano le ob uporabljeni prenizki obrestni meri, nesorazmerni delitvi dobička, nepravilni revalorizaciji družbenega kapitala v primeru dokapitalizacije in slednjič morajo biti drugi primeri zmanjšanja družbenega kapitala povezani z lastninskim preoblikovanjem.
Določilo 2. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št.
32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij.
Določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v zvezi z začasno odredbo so specialni predpis napram določbam Zakona o denacionalizaciji v zvezi z začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetij.
Z določbo 48.a čl. ZLPP je zakonodajalec določil dejanske stanove, za katere se že po zakonu domneva, da pomenijo oškodovanje družbene lastnine (zakonske domneve). V primeru zakonskih domnev pa se ne dokazuje dejstev, ki se domnevajo, ampak se dokazuje le t.i. domnevna baza, torej dejstva, na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo. V okviru obravnavanega tožbenega zahtevka je torej predmet (sodnega) preizkusa izpodbijane (upravne) odločbe ugotavljanje (ne)obstoja v 2. in 3. alinei 4. tč. 48.a čl. in v 6. alinei cit. čl. določenih dejanskih stanov, v zvezi s tem pa tudi ugotavljanje pravilne uporabe v 48.c čl., cit. zakona predvidenih ukrepov za pravil no izkazovanje vrednosti družbenega kapitala. V tem sporu tožeča stranka vato ne more uspešno dokazovati neobstoja (domnevanega dejstva oškodovanja družbene lastnine.
LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00436
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 7, 7/2, 186, 186/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 201, 219, 298, 299, 311. ZOR člen 154, 155, 210, 210/1, 210/4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o ustanovitvi družbe - razveljavitev pogodbe - nujno sosporništvo - kondikcija - oškodovanje družbenega premoženja - odškodninska odgovornost - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Osebe, ki sklenejo pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, so v pravdi, v kateri je postavljen tožbeni zahtevek na njeno razveljavitev, nujni sosporniki.
Posledica razveljavitve pogodbe je kondikcijski zahtevek in sicer med ustanovitelji, ne pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila z razveljavljeno pogodbo ustanovljena.
Sprememba tožbenega zahtevka tako, da tožnik namesto kondikcijskega uveljavlja odškodninski zahtevek, je sprememba istovetnosti zahtevka, torej objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna samo do konca glavne obravnave.
Sodišče sodi v mejah tožbenega zahtevka in trditev, ki jih podata pravdni stranki ter ne sme pomagati tožeči stranki postaviti materialnopravno pravilnega tožbenega zahtevka.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je upravičen vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, zaradi izvršitve katere je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, čeprav je bil ves družbeni kapital podjetja kasneje zakonito prenešen na Sklad RS za razvoj.
Če je bila pogodba med družbo v mešani lastnini in družbo v privatni lastnini sklenjena iz nagiba, da se z njo prikrije brezplačen prenos sredstev iz prve družbe v drugo, ki je za to vedela, je tak odločilni nagib nedopusten, pogodba pa nična.
Izrek sodbe, s katero je odločeno o zahtevku na plačilo tolarske protivrednosti devizne terjatve z zamudnimi obrestmi in v katerem ni določena vrsta tečaja ali trenutek konverzije devizne terjatve v tolarje ali konkreten posel, ki je enak ali podoben spornemu poslu, za katerega določena banka ali druga bančna organizacija plačuje ali s pogodbo določa obrestno mero, po kateri so prisojene zamudne obresti, je nerazumljiv, zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP).
Če že tožbeni zahtevek ne vsebuje takih podatkov, je treba pred izdajo sodbe izvesti postopek za dopolnitev tožbe.
Za sklep o začasni odredbi ni potrebno, da je obrazložen. Vendar pa mora razloge za izdajo začasne odredbe vsebovati sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
ZLPP člen 2, 3, 3/1, 2, 3, 3/1. ZPPSL člen 189, 192, 189, 192.
prisilna poravnava - družbeni kapital - podjetje v družbeni lastnini - podjetje z družbenim kapitalom
Merilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP.
Po ZLPP ima DPS pravico izpodbijati le tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v zvezi s statusnim preoblikovanjem podjetij, reorganizacijo, brezplačnim prenosom kapitala, ustanavljanjem ali vlaganjem v nova podjetja in je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Pri drugih pravnih poslih (ki niso bili sklenjeni v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) pa ima DPS pravico, da zaradi varstva družbene lastnine začne postopek pred sodiščem. V takih postopkih pa ima pooblastila določena z zakonom. Po ZOR ima DPS kot tretji pravico uveljavljati ničnost pravnih poslov, ne pa tudi izpodbojnosti, razen v primerih iz 140 čl. ZOR.
ZTLR člen 21, 33, 21, 33. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2. ZLPP člen 5, 5.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - lastnina gozda - pridobitev lastninske pravice po zakonu - upravljanje z gozdovi
Po 1. odst. 5. člena ZLPP je Republika Slovenija postala lastnica gozdov, izločenih iz sredstev podjetij pred ugotovitvijo družbenega kapitala, na podlagi zakona, zato za pridobitev lastninske pravice ni potreben zemljiškoknjižni prenos gozdov.
Če podjetje, ki po 2. odst. 5. člena ZLPP nadaljuje z upravljanjem z gozdom, po zapisniških ugotovitvah in odločbah gozdarske inšpekcije za gozd ne skrbi kot dober gospodar, je s tem dovolj izkazana verjetnost, da protipravno posega v lastninsko pravico Republike Slovenije ter da s tem v gozdu nastaja nenadomestljiva škoda. Zato je dana podlaga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo sečnje do pravnomočnosti sodbe o opustitvi poseganja v upnikovo lastninsko pravico.
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
V primeru, da uveljavlja tožeča stranka družbeni pravobranilec samoupravljana oškodovanje po 6. alinei drugega odstavka 48. člena ZLPP, mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine dokazati, ker se ne domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.