Po ZLPP ima DPS pravico izpodbijati le tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v zvezi s statusnim preoblikovanjem podjetij, reorganizacijo, brezplačnim prenosom kapitala, ustanavljanjem ali vlaganjem v nova podjetja in je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Pri drugih pravnih poslih (ki niso bili sklenjeni v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) pa ima DPS pravico, da zaradi varstva družbene lastnine začne postopek pred sodiščem. V takih postopkih pa ima pooblastila določena z zakonom. Po ZOR ima DPS kot tretji pravico uveljavljati ničnost pravnih poslov, ne pa tudi izpodbojnosti, razen v primerih iz 140 čl. ZOR.
ZTLR člen 21, 33, 21, 33. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2. ZLPP člen 5, 5.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - lastnina gozda - pridobitev lastninske pravice po zakonu - upravljanje z gozdovi
Po 1. odst. 5. člena ZLPP je Republika Slovenija postala lastnica gozdov, izločenih iz sredstev podjetij pred ugotovitvijo družbenega kapitala, na podlagi zakona, zato za pridobitev lastninske pravice ni potreben zemljiškoknjižni prenos gozdov.
Če podjetje, ki po 2. odst. 5. člena ZLPP nadaljuje z upravljanjem z gozdom, po zapisniških ugotovitvah in odločbah gozdarske inšpekcije za gozd ne skrbi kot dober gospodar, je s tem dovolj izkazana verjetnost, da protipravno posega v lastninsko pravico Republike Slovenije ter da s tem v gozdu nastaja nenadomestljiva škoda. Zato je dana podlaga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo sečnje do pravnomočnosti sodbe o opustitvi poseganja v upnikovo lastninsko pravico.
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
V primeru, da uveljavlja tožeča stranka družbeni pravobranilec samoupravljana oškodovanje po 6. alinei drugega odstavka 48. člena ZLPP, mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine dokazati, ker se ne domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - zastaranje
Uveljavljanje lastninske pravice na garaži, zgrajeni z lastnimi sredstvi na zemljišču zapustnice z njeno privolitvijo, je možno tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, katerega predmet je bila med drugim tako zgrajena garaža.
ZTLR člen 77, 78, 78/1, 78/2, 77, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 441, 441.
pravnomočen sklep o dedovanju - drugo premoženje
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, če je tožba vložena pravočasno (77. člen ZTLR), zato so pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti to odločilna dejstva, ki jih mora ugotoviti sodišče.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.
poseg v lastninsko pravico - prepoved posega - odškodnina
Tožnik, ki ne dokaže lastninske pravice na nepremičnini, ne more zahtevati odškodnine zaradi neuporabe in posegov v nepremičnino, prav tako pa ne more zahtevati prepoved posegov in opustitev vožnje. Pogoj za uveljavljanje takih zahtevkov je, da se dokaže lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZGD člen 407, 408, 408/1, 407, 408, 408/1.
varstvo lastninske pravice
Tožnik mora izkazati lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da je ta stvar v dejanski oblasti toženca. V lastninski tožbi se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je družbenik v d.o.o., ki je lastnica stvari, katere vrnitev se zahteva.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.