pritožba - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščenca
Če odvetnik pritožbo, ki jo je vložila stranka sama, naknadno le dopolni, s tem taka pritožba še ne postane pritožba, vložena po odvetniku. Taka pritožba vsebinsko ostane še vedno pritožba, ki jo je napisala stranka sama, in je zato ni mogoče upoštevati kot dejanje, opravljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36, 36/1. ZVO-1 člen 20, 20/12
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka ter hkrati ne daje zadostne podlage za zaključek, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
ZBPP člen 40, 40/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 18, 18/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Določbo drugega odstavka 18. člena OT je po mnenju sodišča potrebno tolmačiti na način, da je odvetnik upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti bodisi v primeru, če pristojni organ v tridesetih dneh ne odloči o njegovem predlogu (gre torej za neke vrste "molk organa", ko organ v zakonskem roku sploh ne odloči o stroških), bodisi če plačilo računa, ki ga izstavi odvetnik na podlagi izdanega sklepa o stroških, ni izvršeno v predpisanem roku (izplačilo zakonskih zamudnih obresti je torej vezano na zapadlost računa).
Ker je sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu subsidiarno, je za dovoljenost tožbe treba tudi presoditi, ali ima glede na okoliščine in značilnosti v tožbi zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožnik na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. Ker je bil vsakemu posameznemu tožniku izdan upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva po 2. členu ZUS-1, v okviru katerega lahko stranka uveljavlja vse kršitve, tudi kršitve ustavnih pravic, procesne predpostavke za tožbo po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Čeprav toženka za izdajo sklepov o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu in napotitvi na izobraževanje na daljavo, v izreku katerih je posameznemu učencu od 17. 11. 2021 pa do dneva, ko bo starš oziroma zakoniti zastopnik podal soglasje k samotestiranju ali predložil dokazilo o izpolnjevanju izjeme o samotestiranju, začasno prepovedano zbiranje v vzgojno-izobraževalnem zavodu, učenec pa je za čas začasne prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu napoten na izobraževanje na daljavo, ni imela izrecnega pooblastila v veljavnih pravnih normah, je z njimi s položaja moči, oblastveno, tožnikom onemogočila vstop v šolo in obiskovanje pouka v prostorih šole. Osnovnošolsko izobraževanje je ustavna pravica in dolžnost otrok, obiskovanje pouka in izobraževanje v šoli pa je tudi uzakonjena kot pravica in dolžnost učencev v osnovni šoli. Sodišče zato sodi, da bi toženka morala smiselno uporabiti določbe IV.A poglavja ZOsn, ki urejajo postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev. Toženka je prezrla določbo, da o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija, katere sestava je določena v 60.c členu ZOsn.
Napačen pravni pouk, ki ga je toženka dala v obravnavanih sklepih, za tožnike ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato je sodišče v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP tožnikom omogočilo vložitev pritožbe zoper sklepe.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - odmera dohodnine - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Po presoji sodišča tako v konkretnem primeru ni šlo za formalno nepopolno vlogo, ki bi terjala dopolnitev, temveč za vprašanje pristnosti potrditve vsebine seznama dejanske prisotnosti na delu s strani delodajalca. Takšno pomembno dejstvo pa je treba pred sprejemom odločitve nedvoumno razčistiti, če je davčni organ štel, da zgolj izpolnjen obrazec in predložena celoletna plačilna lista ter plačilni listi za mesec junij in november 2019 ne zadostujejo.
Toženka je s tem, ko ni izvedla zaslišanja tožnika, kljub njegovi izrecni zahtevi, bistveno kršila pravila postopka, saj je tožniku kot zavezancu kršila pravico do izjave v postopku neposredno pred organom odločanja. Drži, da je tožnik šele v pritožbi predložil potrjene obrazce, vendar je navedel tudi razlog za takšno postopanje, katerega bi organ bil dolžan preveriti. Prav tako pa je predložil tudi vse plačilne liste, ki sicer niso sestavni del obrazca, so pa potrjevale letno izplačilo plač tožnika v spornem obdobju.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrnitev prošnje za podaljšanje - podrejanje pravnemu redu
Podrejanje tujca pravnemu redu je res nedefiniran pojem, ki ju je treba presojati v vsakem primeru posebej, pri čemer je standardna presoja obstoja razloga za ta pravna pojma postavljena na raven domneve in suma. Zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti ti razlogi, zato je ocena teh razlogov prepuščena upravnemu organu, ki odloča o izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.
Sodna praksa je že v večih zadevah izoblikovala stališče, da veljavno delovno dovoljenje ne zadostuje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, če organ oceni, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Skladno z ZTuj-2 torej niti ni potrebno, da bi bila z neko oblastveno odločbo državnega organa domneva izkazana, ampak zadostuje že to, da obstajajo razlogi za tako domnevo. Tako je potrebno zavrniti tožbene očitke, da upravni organ postavlja domnevo kršitev pravnega reda, saj, kot rečeno, je v izpodbijani odločbi jasno navedeno, da je podana pravnomočna obsodba tožnika.
Za obstoj razlogov za sum, da tujec utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost, kot tudi za domnevo nepodrejanja pravnemu redu, ni treba, da bi bila izkazana kakšna konkretna okoliščina v zvezi s predhodno kaznovanostjo tujca na podlagi kazenskih ali prekrškovnih predpisov v državi gostiteljici, niti v njegovi izvorni državi. Zakonodajalec je nedvomno tu postavil zelo stroge kriterije in glede na tako določilo ni potrebno, da bi nekdo moral biti obsojen za kaznivo dejanje oziroma odgovarjati za prekršek oziroma da bi se moral tak postopek že začeti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - varna izvorna država
Resno škodo iz 28. člena ZMZ-1 mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Sorodniki tožnika v to kategorijo ne spadajo. Tožnik ni izkazal, da v svoji državi ne bi bil deležen ustrezne zaščite s strani pristojnih državnih organov. Toženka je ugotovila, da je policija v izvorni državi tožnika posredovala v zatrjevanih incidentih, da tudi sodišče deluje in da se je tožnik kazenskemu postopku izognil z odhodom iz države.
To le potrjuje ugotovitve toženke, da tožnik v izvorni državi ni oz. ne bi ostal brez ustrezne zaščite pristojnih organov.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik v tožbi ne navaja nobene podlage za preganjanje in nobene okoliščine, ki bi kazala na možnost subsidiarne zaščite. Tožnik ne samo, da že v upravnem postopku ni izkazal utemeljenih razlogov za prepričanje, da mu grozi preganjanje, oziroma ni izkazal tehtnih razlogov, ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bo izpostavljen omenjenemu tveganju, ampak tudi ni izkazal, da bi imel zahtevek glede prepovedi nečloveškega ravnanja, ki ne bi bil očitno neutemeljen, kar isto velja tudi v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - predlog za izločitev uradne osebe - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep o zavrženju predloga za izločitev uradne osebe, ki upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 26, 26/1, 26/1-2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Maroka
Škoda za podelitev subsidiarne zaščite mora biti "povzročena zaradi ravnanja tretje osebe in da torej ne sme biti zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti /.../ sistema izvorne države." Šele, če gre za namerno odtegnitev tožniku nekih bistvenih storitev, ki so potrebne za (minimalno) dostojno življenje, država pa ni zmožna ali noče nuditi zaščite, bi lahko bil tožnik upravičen do subsidiarne zaščite. Takšno odtegovanje minimalnih pogojev za preživetje mora biti v določeni meri usmerjeno na tožnika, kajti nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo. V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno ugotovila, da obravnavani pogoj za subsidiarno zaščito tožnik očitno ni izkazal, saj so bile njegove navedbe, kar je sodišče utemeljilo že v kontekstu pogoje za status begunca, očitno nekonkretizirane.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZPP člen 367a, 370, 370/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - postopek z izrednim pravnim sredstvom - predlog za dopustitev revizije - načelo pravičnosti in morale - pravičnost - nasprotovanje moralnim načelom - fiktivni posli - izigravanje predpisov
Samo dejstvo, da tožnica ni uspela s pritožbenimi razlogi pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev.
Čeprav drži, da je bilo v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovljeno, da sta notarska sporazuma med zakoncema nična zaradi sklepanja fiktivnih dogovorov zaradi izogibanja davčnemu dolgu, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.
ZUS-1 člen 2. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZDLov-1 člen 18, 19, 22, 65, 65/1
lovsko društvo - lovska družina - društva - disciplinski ukrep - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Obravnavana zadeva temelji na civilnopravnem razmerju med društvom kot toženo stranko in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinske komisije društva o prepovedi odstrela živali, zato gre za civilnopravni spor. Na takšno vrsto spora napotuje 14. člen ZDru-1.
Sodno varstvo je zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje pristojnemu okrajnemu sodišču.
Pravilnosti odmere komunalnega prispevka ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločba nima razlogov o tem, alije za komunalno opremo, ki jo toženka šteje kot izboljšavo, pridobljeno uporabno dovoljenje, ali je kanalizacijsko omrežje zgrajeno in je priključitev nanj izvedljiva ter ali je komunalna oprema določena v programu opremljanja.
Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - pravni interes - zavrženje tožbe
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, ki je bilo z izpodbijano odločbo razveljavljeno, bi glede na zgoraj navedeno obdobje, v vsakem primeru preteklo 22. 12. 2021. Ob takih okoliščinah si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Po sami naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, pravnega položaja tožnika zaradi poteka časa ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4
avto šole - učitelj - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna zadeva - upravni akt - zavrženje pritožbe - pisno opozorilo
Z izdanim pisnim opozorilom na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 se ni odločalo o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper pisno opozorilo.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZMat člen 4. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (2014) člen 5
matura - otrok s posebnimi potrebami - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja
Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - potni stroški odvetnika
Tožnik v tožbi ne pojasni konkretno, zaradi katerih procesnih dejanj v zadevi, v zvezi s katero je bil upravičencu postavljen za zagovornika, je moral vsakič neizogibno osebno potovati iz Maribora v Ljubljano na obisk k upravičencu in tudi ni pojasnil, zakaj teh dejanj (pojasnil, posvetovanj, prevzema dokumentov...), potrebnih za pripravo obrambe, ni bilo mogoče opraviti preko komunikacije na daljavo (npr. preko telefona, (elektronske) pošte). V dokaz svojih navedb tožnik tudi ni predložil nobenih dokazil. Ob odsotnosti podrobnejših pojasnil in predlaganih dokazil pa se dvom v nujnost tolikšnega števila obiskov tožnika pri upravičencu organu za BPP upravičeno poraja tudi zaradi pogostosti (eden ali dva obiska mesečno) in dolžine posameznih obiskov (obisk dne 8. 5. 2024 npr. ni trajal niti eno minuto, obisk dne 28. 5. 2024 pa je trajal le 4 minute).
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin
Pravilna je ugotovitev toženke, da dejstvo, ki ga kot razlog uveljavlja tožnik v zahtevku in ga je mogoče povzeti v strah pred neznanci, ki so januarja 2025 obiskali očeta in ga spraševali o tožniku zaradi tožnikovega nudenja spolnih uslug vplivnim ljudem, ni novo dejstvo v smislu prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.
Glede na takšno vsebino popravnega sklepa ni šlo za popravo očitne pisne pomote oziroma napake takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, zato je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Ker je bilo s sklepom o popravi poseženo v pravni položaj strank, je bilo potrebno tudi zagotoviti pravno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožnica sicer izpostavlja, da ima zavarovanje tega območja, z njegovo zagraditvijo in s tem zavarovanjem zasebne lastnine pred nepovabljenimi tretjimi, neprecenljiv pomen za tožnico oz. bi ji odsotnost tega (ponovno) povzročila nepopravljivo škodo. Vendar pa subjektivno tožničino pojmovanje pomembnosti postavljenega zidu še ne pomeni, da bo z njegovo odstranitvijo tožnici nastala težko popravljiva oz. nepopravljiva škoda in tako ni izkazala, da bi ji zaradi izvršitve izpodbijanega akta grozila nevarnost prenehanja poslovanja oz. grozil stečaj, prav tako pa ni ne navedla in ne izkazala nobenih pravnih ali dejanskih okoliščin, ki bi ji v primeru uspeha preprečevale ponovno postavitev zidu.