mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana.
Sodišče izpostavlja, da se organ v obrazložitvi odločbe ne more zgolj posplošeno sklicevati na pravno podlago in na vse ugotovljene okoliščine, temveč morajo biti obrazloženi vsi dejanski in pravni razlogi za takšno odločitev. Sodišče mora namreč pravno-relevantno dejansko stanje subsumirati pod zakonski dejanski stan.
mednarodna zaščita - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije
Ni sporno, da je tožnici 6. 7. 2016 priznana subsidiarna zaščita v Republiki Nemčiji, zato je odločitev toženke, da je na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ-1 zavrgla tožničino prošnjo za mednarodno zaščito, vloženo v Republiki Sloveniji dne 29. 7. 2024, pravilna.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP.
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - mnenje komisije - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Dejstvo, da je v postopek odločanja o pravici do osebne asistence pritegnjena strokovna komisija, upravnega organa ne odvezuje dolžnosti, da sprejme konkretizirano odločitev, zanjo navede razloge in opravi zaključek glede ocene vrste in obsega osebne asistence vlagatelja.
prepozna pritožba - upravni postopek - rok za pritožbo - formalne predpostavke
Pritožbeni organ meritorno odloča šele, ko so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo, torej med drugim tudi pravočasnost pritožbe. Ker je tožnica prepozno vložila pritožbo zoper sklep, organ njene pritožbe ni mogel vsebinsko obravnavati.
ZDDPO-2 člen 55. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 5, 5/8.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj
Davčni organ tožniku ni priznal davčnih olajšav za vlaganje v RR, ker razvoj programskih projektov tipa SQL 2.500 ne sodi med RR dejavnosti. Gre namreč zgolj za nove verzije programov oziroma za njihovo nadgradnjo, kar v zadevi ni sporno. Dodajanje novih funkcionalnosti, ki jih je tožnik razvil s pomočjo algoritmov, ki uporabniku v bistvenem prihranijo čas, tudi po presoji sodišča ni pomemben element novosti in razreševanje znanstvene ali tehnološke nejasnosti.
Upravni organ s tem, ko tožniku ni omogočil izvedbo dokazov, ki jih je ta predlagal, kršil negovo pravico do izjave. Tožniku nista omogočila izvajanja predlaganih dokazov (zaslišanja), posledično davčna organa nista v celoti ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki imajo pomen za izdajo odmerne odločbe, kot to zahteva prvi odstavek 73. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - ustavna pritožba
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik z razlogi, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedel kot razloge, zaradi katerih namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 64859/2022, glede na 50. člen in prvi odstavek 53. člena, vse ZUstS, nima možnosti za uspeh. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS mora namreč ustavna pritožba med drugim vsebovati tudi navedbe o domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah in razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve (druga in tretja alineja prvega odstavka 53. člena ZUstS), sicer se ne sprejme v obravnavo. Tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Ustavnega sodišča (npr. v zadevah Up-666/02, Up-624/02, Up-441/02, in drugih). Tožnik pa v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobene konkretne kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi katere namerava vložiti ustavno pritožbo, niti s katerim aktom naj bi bilo poseženo v te njegove pravice in na kakšen način, pač pa je zgolj ponovil razloge, zaradi katerih je vložil že zahtevo za varstvo zakonitosti in do katerih se je Vrhovno sodišče tudi opredelilo.
javni razpis - dodelitev sredstev - razveljavitev javnega razpisa - sklep o razveljavitvi razpisa - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka z izpodbijanim sklepom o razveljavitvi javnega razpisa ni posegla v sklep, s katerim je bilo tožnikovi vlogi na javni razpis ugodeno. Sklep z dne 8. 8. 2023 namreč z izpodbijanim sklepom ni bil odpravljen ali razveljavljen, saj je v pravnomočne odločitve državnih organov mogoče poseči le na način in po postopku, predvidenem v zakonu (glej 158. člen Ustave).
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - procesna dejanja - skrbništvo - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024).
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je zakonodajalec v zvezi s postopkom vrednotenja uporabil pojme vrednotenje, mnenje in informacija, kaže na to, da je ta postopek strokovno opravilo, mnenja, s katerimi se ta postopek zaključi, pa so celo po izrecni določbi 6. člena ZVPI informativno-svetovalne narave. Glede na navedeno mnenj ENIC-NARIC centra ni mogoče šteti za upravne akte, s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika
razlastitveni postopek - kategorizirana javna cesta - cenitev vrednosti nepremičnine - upravni akt - neprerekana dejstva - parcelacija
Ob dejstvu, da je bilo za tožnico vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.
upravni postopek - vpogled v spis - vpogled v upravni spis - pravica do vpogleda v spis - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi
Stališče o pravni naravi pravice do vpogleda v spis po prvem in drugem odstavku 82. člena ZUP je že zavzelo Ustavno sodišče, ki se je v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011 (sledilo mu je tudi Vrhovno sodišče v zadevah I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012 in X Ips 108/2020 z dne 12. 12. 2019), opredelilo, da ima pravica strank in stranskih udeležencev, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, nedvomno procesno naravo, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.
subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe
Tožnik posamičnega akta ni zajel v tožbenem zahtevku, pač pa le splošnega, takšnega akta pa tožnik v skladu s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom 33. člena ZUS-1 v upravnem sporu ne more izpodbijati.
davčna izvršba - ustavitev postopka - pravni interes za upravni spor
Zaradi ustavitve postopka davčne izvršbe tekom upravnega spora, katerega predmet presoje je sklep o začetku postopka davčne izvršbe, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njeni tožbi ugodeno, pravnega položaja ne bi mogla kakorkoli izboljšati.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - zavrženje predloga - izpodbijani akt ni upravni akt
Odlog izvršbe torej ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne pomeni podlage za varstvo tožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da ji zakon daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3. ZVet-1 člen 66.
podelitev koncesij - veterinarska služba - merila za izbiro koncesionarja - število zaposlenih - kadrovski pogoj
Tožnikovi očitki o tem, da je stranka z interesom navedene (dodatne) veterinarje in pomočnike zaposlila zgolj nekaj dni pred razpisom, na presojo pravilnosti toženkinega ocenjevanja prijave stranke z interesom ne morejo vplivati. Niti javni razpis niti Uredba (na kateri ta temelji) namreč ne dajejo podlage za stališče (kot ga smiselno zavzema tožnik), da bi bile pri ocenjevanju prijav po prednostnih merilih upoštevne zgolj dalj časa trajajoče zaposlitve, do katerih bi prišlo v določenem obdobju pred objavo javnega razpisa.
Niti javni razpis niti Uredba ne dajeta podlage niti za tožnikovo stališče, da bi moral izbrani koncesionar iste kadre, kot jih je imel zaposlene v času objave javnega razpisa, moral imeti zaposlene tudi kasneje (ves čas trajanja koncesijske pogodbe).
ZUP člen 94, 96, 96/2, 96/4. ZUS-1 člen 28, 28/1. ZPPreb-1 člen 10, 10/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - rok za tožbo - zavrženje tožbe - vročitev z javnim naznanilom - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - prijava prebivališča
Iz sporočila o vročanju izpodbijane odločbe z javnim naznanilom, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da se je tožena stranka takšnega načina vročanja poslužila, ker odločbe ni mogla tožniku vročiti osebno. Razlog za to je bil na strani tožnika, ki v upravnem postopku ni imel pooblaščenca, in ni prijavil prebivališča v Republiki Sloveniji, čeprav je bil skladno z določbo drugega odstavka 10. člena ZPPreb-1 to dolžan storiti. Da se je tožnik v Republiki Sloveniji nahajal neznano kje, kaže tudi obvestilo njegovega slovenskega delodajalca družbe A., d.o.o. toženi stranki z dne 2. 4. 2024, da je tožnik pobegnil neznano kam.
Tožnik meni, da bi mu morala tožena stranka izpodbijano odločbo vročati v njegovo matično državo, s čimer se sodišče ne more strinjati. Kot je ugotovilo že zgoraj, bi bil tožnik skladno s slovensko zakonodajo dolžan prijaviti prebivališče v Sloveniji, pa tega ni storil. Poleg tega ne navaja, da je v času predmetnega upravnega postopka bival na svojem naslovu v Tuniziji in da bi mu zato tožena stranka lahko tja vročila izpodbijani akt. Podatki iz upravnega spisa kažejo, da tožnik v tem času Republike Slovenije ni zapustil.
ZUP člen 189, 189/1, 194, 194/1, 194/2, 194/4, 196, 196/1. GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - delo izvedenca - ustna obravnava - pravica do izjave
Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, pri čemer bi se izvedenka lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih.