Kolikor je toženka uporabila pri oblikovanju višine zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kriterij „Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU“, bi morala, za pravilno uporabo določbe osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 in drugih kriterijev, ugotoviti, da gre v vseh teh državah, katerih cene je uporabila, za enako dejansko stanje v zvezi z ostalimi kriteriji (ponudba in povpraševanje po razpisanih frekvencah; razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence). Kriterij „Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU“ je glede na gramatikalno razlago določbe enakovreden kriterij ostalim kriterijem in ne vodilen in kot tak, kot ostali, namenjen oblikovanju višine cene.
V pogojih podaljšanja radijskih frekvenc po 243. členu ZEKom-1 bi po mnenju sodišča morala toženka ugotoviti vpliv ponudbe in povpraševanja v okoliščinah podaljšanja frekvence.
Ker mora toženka na podlagi drugega odstavka 243. člena ZEKom-1 pri določitvi zneska upoštevati tudi obdobje, za katero se podaljšuje veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, je po oceni sodišča pri kriteriju „Razvitosti trga“ in napovedih treba upoštevati le trajanje podaljšanja ter način uporabe frekvence imetnika.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov za izvedbo del
Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - pogodba za fiksne storitve - pogodba za mobilne storitve - splošni pogoji - pogodbena kazen - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Tožnica je sklenila pogodbo za mobilne storitve pod razveznim pogojem, da ne bo prenehala veljati pogodba za fiksne storitve. Ker je na podlagi 13. in 58. točke Splošnih pogojev za najem telefona s prenehanjem pogodbenega razmerja po pogodbi za fiksne storitve (od te pogodbe je tožnica odstopila z izjavo z dne 27. 3. 2015, kar ni sporno) tako prišlo tudi do prenehanja oziroma prekinitve pogodbenega razmerja po pogodbi za mobilne storitve, je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je operater tožnici mogel zaračunati pogodbeno kazen oziroma strošek predčasne prekinitve pogodbe za mobilne storitve.
Tožbenih navedb o vzrokih, zaradi katerih naj bi tožnica odpovedala pogodbo za fiksne storitve, sodišče ne more upoštevati kot pravno relevantnih. Prenehanje pogodbe za fiksne storitve niti ni bilo predmet uporabniškega spora. Ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za prenehanje te pogodbe, posledic za tožnico na premoženjskem področju ipd. pa sploh presega okvir reševanja spora končnega uporabnika iz druge alinee prvega odstavka 217. člena ZEKom-1. Če tožnica meni, da je bila v zvezi s pogodbo za fiksne storitve oškodovana s strani operaterja (tožnica v tožbi zatrjuje elemente odškodninskega zahtevka, v celoti temelječe na okoliščinah, zaradi katerih je odpovedala pogodbo za fiksne storitve), ima možnost uveljavljanja njegove odškodninske odgovornosti pred pristojnim sodiščem s splošno pristojnostjo.
telekomunikacije - nevtralnost interneta - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - ničelno tarifiranje
Toženka je določbi tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 razlagala (in uporabila) nepravilno. Sodišče meni, da ni podlage za razlago tretjega odstavka v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Opredelitev nevtralnosti interneta v 37. točki 3. člena ZEKom-1 je lahko vodilo pri razlagi določb 203. člena ZEKom-1.
Ni zanesljive opore za razlago načela nevtralnosti interneta v pomenu, kot ga razlaga toženka, da (ob tem ko to pomeni enakovredno obravnavo internetnega prometa, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije) se nanaša na enakovredno obravnavo internetnega prometa tudi v vrednostnem smislu oziroma v smislu enakega cenovnega obračunavanja. To pomeni, da načelo nevtralnosti interneta tudi ne more v takem smislu vplivati na vsebinsko opredelitev uporabljenih določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1, ki obsegata prepoved kršitev načela nevtralnosti interneta.
telekomunikacije - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - cenovna diferenciacija - ničelno tarifiranje - zero rating
Ni podlage za razlago tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Toženka (v izpodbijani odločbi ugotovljenega) tožnikovega različnega cenovnega obračunavanja internetnega prometa neposredno ne identificira (več) z zakonskim dejanskim stanom (pač pa zgolj še posredno, namreč da gre pri tem za obravnavanje internetnega prometa pod neenakimi pogoji ter za količinsko omejevanje oziroma neomejevanje internetnega prometa). Implicitno pripisovanje drugačnega pomena relevantnim določbam ZEKom-1 šele v sodnem postopku (preko drugačnega vrednotenja tožnikovega ravnanja pri ponujanju aplikacije) pa za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more biti pravno relevantno.
Ni podlage za razlago določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepovedujeta kakršnokoli razlikovanje med storitvami dostopa do interneta glede na uporabo storitve ali aplikacije tudi z ekonomsko komercialnega vidika, npr. tudi različno cenovno ovrednotenje, in v pomenu, kot ju je uporabila toženka v postopku za izdajo izpodbijane določbe.
ZEKom-1 člen 51, 54, 57. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev radijskih frekvenc - vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V izpodbijani odločbi toženka ugotavlja, da zadržki za podaljšanje predmetne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne obstajajo, izpolnjeni pa so tudi vsi ostali pogoji, predpisani za uporabo radijskih frekvenc, kot jih določa prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, v svoji nadaljnji navedbi pa, da v kolikor toženka tehničnih parametrov tožnikove radijske postaje v postopku podaljšanja veljavnosti ne bi prilagodila na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, vsi pogoji za podaljšanje predmetne ODRF, kot to predpisuje prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, sploh ne bi bili izpolnjeni. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZEKom-1 člen 217, 217/1, 217/1-2. ZUP člen 37, 87, 87/4. ZUS-1 člen 52.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - izločitev uradne osebe - osebno vročanje - nova dejstva in novi dokazi v tožbi
Tožnik je bil kot naročnik oziroma uporabnik telefonskih številk mobilnemu operaterju dolžan plačati opravljene storitve skladno s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi oziroma splošnimi pogoji poslovanja in cenikom, zato ob upoštevanju podatkov iz izpisov CDR ne more uspeti z golim (nekonkretiziranim) zatrjevanjem v smeri, da storitve, ki so predmet spora, naj ne bi bile opravljene oziroma da jih ni opravil sam.
Tožnik bi moral, če je menil, da kakšne okoliščine vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe, skladno s prvim odstavkom 37. člena ZUP zahtevati njeno izločitev že v postopku pred toženko. Da bi tako ravnal, ne navaja, niti to ne izhaja iz spisovne dokumentacije. Nova dejstva (in novi dokazi) pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).
ZEKom-1 člen 147, 147/1, 147/6, 147/7. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
zaupnost komunikacij - snemanje komunikacij - snemanje in shranjevanje komunikacij - varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - zaupnost komunikacij
Ker je toženka po izvedbi ugotovitvenega postopka ugotovila, da tožnica snema vse telefonske klice na telefonsko številko za pomoč uporabnikom neselektivno in brez predhodne seznanitve strank o namenu snemanja in trajanju hrambe posnetka, je pravilno naložila tožnici prepoved snemanja in shranjevanja telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja in prepoved nepovratnega izbrisa vseh hranjenih telefonskih pogovorov, ki nimajo opredeljene vsebine.
ZEKom-1 člen 2, 83, 100, 100/2, 100/5, 101, 101/1, 106/1, 106/3, 210, 211. ZUP člen 154, 237, 237/2, 237/2-3.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - analiza upoštevnih trgov - obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo - obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva - postopek sodelovanja in posvetovanja pred sprejetjem ukrepa - ustna obravnava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - instrukcijski rok
Roki v 100. členu ZEKom-1 so instrukcijski in določeni (kot vodilo regulativnemu organu) zaradi zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij.
Tožnik brez podlage očita, da toženka ni opravila preizkusa, ali je izrečeni ukrep takšen, da operaterju še zagotavlja primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva; zakon namreč takega preizkusa ne predvideva. Sodišče tudi ne sledi kot utemeljeni njegovi navedbi, da ne drži, da bi mu bil z uporabo upoštevanega donosa na kapital (WACC), ki ga je toženka izračunala, zagotovljen ustrezen donos na vložena sredstva, in ki jo je utemeljeval z okoliščino, da ni bila upoštevana dejanska višina stroškov tožnika; z navedbo, kot jo je tožnik podal (je splošna, nekonkretizirana in tudi neizkazana), namreč ni mogoče izpodbiti zaključka toženke, da je z WACC v višini 11,03 % tožniku zagotovljena primerna stopnja donosnosti naložbe glede na vložena sredstva.
Podlage za neupoštevanje dejanskih stroškov tožnika, pač pa za upoštevanje hipotetičnih, in za neupoštevanje vseh stroškov, povezanih z izvajanjem storitve zaključevanja klicev, in stroškov, ki niso neposredno odvisni od prometa, so v zvezi z uporabo metodologije BU LRIC CCA in uporabljenim stroškovnim modelom toženke "pure" LRIC utemeljene na navedenem priporočilu Komisije.
Glede na prvi odstavek 154. člena ZUP bi bilo v obravnavani zadevi treba izvesti ustno obravnavo le, če bi toženka morala izvesti dokaz z zaslišanjem prič. Na tožnikov predlog za zaslišanje prič pa je toženka nato tožnika napotila k podaji pisnih izjav teh oseb ali pisne izjasnitve tožnika, za kar je uradna oseba imela podlago v določbah 145. člena ZUP o pooblastilih uradne osebe pri vodenju posebnega ugotovitvenega postopka, tožnik pa je uradni osebi toženke tudi sledil ter predložil svojo pisno izjasnitev. To pomeni, da niso bile kršene določbe ZUP o obligatornosti ustne obravnave. Prav tako pa tudi niso bile kršene določbe ZUP, po katerih mora organ stranki dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Pravico do izjave je namreč tožnik polno (lahko) izkoristil, saj je podal več pisnih izjav. Da bi toženka tožnikovih navedb v teh pisnih izjavah nato ne presodila, pa tožnik niti ne zatrjuje.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - umik zahtevka - pravni interes v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi, ko je tožnik umaknil svojo zahtevo za rešitev spora, ki se je obravnaval po določbah ZUP in ZEKom-1 pri toženi stranki, in je v posledici tega toženka postopek ustavila, tožnik za obravnavano tožbo nima pravnega interesa, saj je svoj zahtevek pri toženki umaknil. Ker tožnik nima več odprtega zahtevka pri toženki, pri upravnem organu, z vloženo tožbo svojega položaja ne more več izboljšati, tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo, saj upravni organ nima več o čem odločati.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
ZEKom-1 člen 48/2, 49, 52, 54, 54/1. Javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, Uradni list RS, št. 61/04. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dodelitev radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za uporabo radijskih frekvenc - začasna odredba
Pravilna uporaba določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 bi zahtevala od toženke, da je izrek v izpodbijanem delu odločbe pogojevan le v zvezi z obveznostmi, ki so obstajale ob poteku veljavnosti odločbe. Sporna naložena obveznost zahteva od tožnika, da aktualno dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti prilagodi pogojem javnega razpisa, pri čemer toženka te pogoje v izreku definira, le ti pa niso del vsebine aktualnega radijskega dovoljenja, kar med strankama ni sporno. S svojo odločitvijo je zato toženka presegla pooblastilo za odločanje v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, dano v 54. členu ZEKom-1.
ZEKom-1 člen 51, 53, 54, 57, 57/8. ZUP člen 4, 144, 144/1, 144/1-2.
dodelitev radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - dopolnilna odločba - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - skrajšani ugotovitveni postopek
Ker je toženka ugotovila, da pogoji iz 57. člena ZEKom-1 niso izpolnjeni (motnje sprejema na enakovredni frekvenci 102,4 MHz na lokaciji Ljubljana 3 tožnik ni izkazal, s podaljšanjem odločbe v spornem delu pa bi se spremenilo tudi območje pokrivanja), je po presoji sodišča pravilno zaključila, da vlogi tožnika ne more ugoditi.
Pri odločbah za dodelitev RF gre po vsebini za odločbe, ki so izdane za določen čas (53. člen ZEKom-1), kar pomeni, da izgubijo svoj pravni učinek po poteku njihove veljavnosti oziroma morajo biti za njihovo podaljšanje veljavnosti (ponovno) izpolnjeni predpisani pogoji. Že glede na povedano ne gre za pridobljeno pravico tožnika, za podaljšanje veljavnosti katere ne bi bilo potrebno izpolnjevanje v zakonu določenih pogojev.
dodelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - onemogočena uporaba frekvenčnega spektra
Tožnikove trditve o grozeči težko popravljivi škodi so neizkazane, saj navedb o nemožnosti oziroma bistveno zmanjšani možnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev ni oprl na konkretno podana relevantna dejstva, za katera bi predložil tudi dokaze, ter zatrjevanega bistvenega zmanjšanja obsega dejavnosti ni finančno ovrednotil ter tega podatka predstavil v razmerju do njegovih povprečnih doseženih letnih prihodkov oziroma do njegovega povprečnega doseženega letnega poslovnega izida (kar bi bili podatki, s katerimi bi bilo mogoče izkazati ogroženost tožnikovega poslovanja sploh in obstoja). Predvsem pa so ostale neizkazane tožnikove trditve o grozeči škodi že glede na odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je po vsebini (že) začasna odredba, da se odločba o dodelitvi spornih frekvenc tožniku z dne 8. 4. 2008 do končanja obnovljenega postopka izvršuje.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
Toženka je pravilno uporabila prvi odstavek 270. člena ZUP in odločbo o odmeri plačila z dne 30. 6. 2014, ki je bila izdana tožniku na podlagi njegovih sporočenih neresničnih podatkov oziroma navedb, odpravila in mu ponovno odmerila letno plačilo na podlagi pravilnih podatkov o njegovih letnih prihodkih v letu 2013.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave pomeni določitev načina poplačila tožnikove terjatve, ne pomeni pa oblikovanja tožnikove terjatve tako, da poseg vanjo oziroma preoblikovanje v postopku obnove ni mogoč. Tožnik ima prav, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar pa tožnik s terjatvijo po odpravi odločbe ni več obremenjen, saj je terjatev toženke do tožnika, na podlagi odločbe z dne 30. 6. 2014, z odpravo ugasnila. S tem pa je prenehal tudi učinek sklepa o postopku poenostavljene prisilne poravnave nanjo.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.
ZEKom-1 člen 6. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5.
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev - odmera letnega plačila - odmera na podlagi obvestila - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker je tožnik svojo obveznost izpolnil (torej toženki poslal obvestilo o svojih prihodkih), ne gre očitati toženki, da ker so bili (na novo ugotovljeni) prihodki na spletnih straneh A. oziroma AJPES-a že objavljeni v času izdaje odločbe, da bi toženka zanje morala vedeti, saj je podatke, potrebne za izdajo ustrezne odločbe, imela. Iz tega pa sledi, da je v tem postopku ugotovljena višina prihodkov novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel tudi (sam zase) pripeljati do drugačne odločbe, če bi toženka zanj vedela in ga uporabila, saj je razlika med prijavljenimi prihodki in na spletnih straneh navedenimi prihodki bistvena. Toženka pa zato tudi ni uvedla postopka obnove prepozno, saj je po preveritvi poslovanja tožnika na navedenih spletnih straneh v novembru 2014 (z začetkom 4. 11. 2014) izpodbijani sklep izdala v roku enega meseca, kot to določata 1. in 4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP.