stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajem
Spori v zvezi s stečajem so kot gospodarski spori skoncentrirani pri istem sodišču, ki vodi stečajni postopek in obravnavani po pravilih iste vrste postopkov zaradi uresničitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela enakega obravnavanja upnikov, zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in hitrosti postopka), oziroma zaradi samega namena stečajnega postopka.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
OZ člen 16, 109, 191, 638, 642, 642/1, 642/2, ZPP člen 244, 244/4, 252, 252/2.
izvedensko mnenje pridobljeno pred pravdo – podjemna pogodba – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – nesporazum – vsebina izjave
Izven pravdnega postopka pridobljeno, po stranki naročeno mnenje predstavlja le del strankine trditvene podlage. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje izvedenke C., ki je tako mnenje izdelala, je sodišče prve stopnje zato utemeljeno zavrnilo.
Vsebina izjave se presoja po objektivnih merilih in ne po tem, kar je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se lahko sklicuje na nesporazum le, če je objektivno mogoče opravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravnomočen sklep o obstoju izbrisnega razloga
V zakonu določenih posledic pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga pritožbeno sodišče ne more spreminjati, zato tudi ne več presojati, po izteku roka podanih ugovorov zoper ugotovljene razloge za izbris družbe iz sodnega registra.
Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, pa ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068113
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 106/2, 106/5, 106/6. ZIZ člen 226, 238d, 238e, 238e/1.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – začasna odredba o dodelitvi otroka – korist otroka – stiki otroka s staršem – izročitev otroka
Osnovno vodilo pri dodelitvi, pa čeprav začasni, je, da mora biti odločitev v skladu s koristmi otrok, ne pa podrejena interesu staršev ali podrejena neki morebitni izsiljeni situaciji. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otrok z drugim od staršev, je okoliščina, ki pomembno vpliva na odločitev o dodelitvi (tudi začasni) otroka. Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, ravna torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, kar privede do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane v vzgoji in varstvu pri njem.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je v ZPP predvidena le, kadar sodišče (in ne morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami (in ne z okoliščinami kot jih vidita stranki) in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
Zemljiškoknjižno sodišče mora sklep o izvršbi zaznamovati v celoti oz. upnikovo terjatev v svojem sklepu natančno povzeti in jo vpisati tako kot izhaja iz sklepa izvršilnega sodišča.
gradnja na tujem - dobroverni graditelj - slaboverni graditelj
Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo – pravočasnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga - nepopolna vloga
Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ne gre za tako nesklepčnost tožbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, in je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 318. člena ZPP.
Do preživnine je torej zakonec upravičen, če sta kumulativno izpolnjeni dve predpostavki: da nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je toženka sposobna za pridobitno delo, saj je zdrava, ob razvezi je bila stara 42 let, da ima izobrazbo, za katero obstajajo ponudbe za zaposlitev (je zdravstveni tehnik, poleg tega je opravila strojepisne tečaje in na Fakulteti za šport dobila naziv trenerke gimnastike) in da se toženka po svoji odločitvi ne prijavlja na razpise, zato je sama odgovorna za svoj bodoči socialni položaj.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.