SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo – pravočasnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga - nepopolna vloga
Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.
Zemljiškoknjižno sodišče mora sklep o izvršbi zaznamovati v celoti oz. upnikovo terjatev v svojem sklepu natančno povzeti in jo vpisati tako kot izhaja iz sklepa izvršilnega sodišča.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – odgovornost voznikov – postavitev izvedenca
Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067610
ZPP člen 108, 108/2, 181, 181/2, 181/3. OZ člen 174, 174/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda - vmesni ugotovitveni zahtevek – prometna nesreča – zmanjšanje življenjske aktivnosti – namen plačila akontacije – zapis v tujem jeziku – dokazne listine v tujem jeziku
Izvedenka je pojasnila, da so na razvoj depresivne motnje delno vplivali tudi drugi dogodki pred in po škodnem dogodku, vendar pa vpliv teh dejavnikov ni bil velik (v tožnikovi zdravstveni dokumentaciji tudi ni zaslediti morebitne tožnikove predhodne depresivne strukturiranosti, ki bi kot neka primarna osebnostna značilnost sama po sebi pogojevala razvoj depresije). Izvedenka je tudi ugotovila, da je pri tožniku po predhodnih poškodbah prišlo do psihične prizadetosti, ki pa ni bila intenzivna in je tudi prešla oziroma so posledice na psihičnem področju pri tožniku do obravnavanega škodnega dogodka že izzvenele. Te ugotovitve vodijo do sklepa, da je odločilni vzrok oziroma sprožilni element za tožnikovo depresivno razpoloženjsko motnjo iskati prav v posledicah tožnikovih poškodb v obravnavanem škodnem dogodku, za kar odgovarja tožena stranka.
Akontacij na račun neznane škode, nezapadlih obveznosti in neuveljavljanih zahtevkov (tožnik ni predložil nobenega odškodninskega zahtevka, ki ga je še pred tožbo morda naslovil na zavarovalnico) niti ni mogoče vračunavati v pomenu 287. čl. OZ.
Ker bodoča škoda še ni zapadla uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da ima poleg vtoževanih zahtevkov v tej pravdi do toženke tudi druge zahtevke iz istega razmerja. V takšnih primerih ZPP omogoča stranki vmesni ugotovitveni zahtevek, katerega namen je, da stranka doseže odločitev sodišča tudi o obstoju prejudicijalnega pravnega razmerja v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (tudi za odločitev o dajatvenem zahtevku mora sodišče naprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari – v tem smislu gre za predhodno vprašanje). V tem primeru pravnomočna odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku veže stranke v morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega pravnega razmerja. Za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka tožniku ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 144/1. ZOsn člen 2, 2-2, 56, 56/8.
nepremoženjska škoda – odgovornost šole – nevarna stvar – skrben nadzor – dolžna skrbnost
Vstopanje (tudi večjega števila) otrok skozi steklena šolska vrata z lesenim držalom je povsem običajno vsakodnevno opravilo, pri katerem se je škodi mogoče izogniti že z običajno pazljivostjo oziroma skrbnostjo (potiskanje vrat na namenskem lesenem delu).
Stalno nadzorstvo otrok po koncu šolskega pouka, za kakršno se zavzema pritožba, je pretirano. Po 1. odstavku 144. člena OZ za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom šole (konkretno: osmošolci), odgovarja šola, razen če dokaže, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva šole je treba upoštevati cilje osnovnošolskega izobraževanja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
dednopravne pogodbe - neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke
Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – uporaba poštnega predala
Iz dogovora s pošto o uporabi poštnega predala izhaja, da mora uporabnik poštnega predala opozoriti pošiljatelje, da naj na pošiljke, ki bodo naslovljene na njegov naslov, označijo s številko poštnega predala. To pa pomeni, da se vročajo v poštni predal uporabnika le tiste pošiljke, na katerih je označena številka poštnega predala pri določeni Pošti, ne pa tudi tiste pošiljke, na katerih je naveden le naslov prejemnika. Pritožnica ne zatrjuje, da je o številki poštnega predala obvestila sodišče. Zato zatrjevani Dogovor s Pošto za ugotovitev, da družba ni sprejela uradnih pošiljk, ki so bile družbi pravilno poslane na naslov, ki je vpisan v sodnem registru, ni zadosten.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe. Novo začasno odredbo sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.
Tudi pri ugotovitvenih zahtevkih je mogoče izdati začasno odredbo, in sicer tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je ureditev spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe.
ugovorni razlogi - prepoved prometa z nepremičnino - nedovoljena gradnja
Kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
vrnitev plačane takse – stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
V 2. odstavku 36. člena ZST-1 je res določeno, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek, vendar pa omenjena določba ne pride v poštev v stečajnem postopku. Zaradi specifične narave stečajnega postopka namreč ni mogoče določiti, katera stranka, oziroma stečajni upnik, je v tem postopku uspel, kot je to mogoče storiti na primer v pravdnem postopku. K pravilnosti takšnega stališča sili tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ne glede na določbo 4. točke 2. člena ZST-1, v skladu s katero se tudi v stečajnem postopku plačujejo sodne takse, pritožbeno sodišče meni, da je določba 129. člena ZFPPIPP lex specialis z ozirom na določbo 2. odstavka 36. člena ZST-1, ki se v predmetnem primeru tako ne uporablja.