OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067610
ZPP člen 108, 108/2, 181, 181/2, 181/3. OZ člen 174, 174/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda - vmesni ugotovitveni zahtevek – prometna nesreča – zmanjšanje življenjske aktivnosti – namen plačila akontacije – zapis v tujem jeziku – dokazne listine v tujem jeziku
Izvedenka je pojasnila, da so na razvoj depresivne motnje delno vplivali tudi drugi dogodki pred in po škodnem dogodku, vendar pa vpliv teh dejavnikov ni bil velik (v tožnikovi zdravstveni dokumentaciji tudi ni zaslediti morebitne tožnikove predhodne depresivne strukturiranosti, ki bi kot neka primarna osebnostna značilnost sama po sebi pogojevala razvoj depresije). Izvedenka je tudi ugotovila, da je pri tožniku po predhodnih poškodbah prišlo do psihične prizadetosti, ki pa ni bila intenzivna in je tudi prešla oziroma so posledice na psihičnem področju pri tožniku do obravnavanega škodnega dogodka že izzvenele. Te ugotovitve vodijo do sklepa, da je odločilni vzrok oziroma sprožilni element za tožnikovo depresivno razpoloženjsko motnjo iskati prav v posledicah tožnikovih poškodb v obravnavanem škodnem dogodku, za kar odgovarja tožena stranka.
Akontacij na račun neznane škode, nezapadlih obveznosti in neuveljavljanih zahtevkov (tožnik ni predložil nobenega odškodninskega zahtevka, ki ga je še pred tožbo morda naslovil na zavarovalnico) niti ni mogoče vračunavati v pomenu 287. čl. OZ.
Ker bodoča škoda še ni zapadla uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da ima poleg vtoževanih zahtevkov v tej pravdi do toženke tudi druge zahtevke iz istega razmerja. V takšnih primerih ZPP omogoča stranki vmesni ugotovitveni zahtevek, katerega namen je, da stranka doseže odločitev sodišča tudi o obstoju prejudicijalnega pravnega razmerja v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (tudi za odločitev o dajatvenem zahtevku mora sodišče naprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari – v tem smislu gre za predhodno vprašanje). V tem primeru pravnomočna odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku veže stranke v morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega pravnega razmerja. Za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka tožniku ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
vknjižba služnostne pravice – listina za vpis – presoja pravilnosti potrdila o pravnomočnosti odločbe – načelo formalnosti
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 144/1. ZOsn člen 2, 2-2, 56, 56/8.
nepremoženjska škoda – odgovornost šole – nevarna stvar – skrben nadzor – dolžna skrbnost
Vstopanje (tudi večjega števila) otrok skozi steklena šolska vrata z lesenim držalom je povsem običajno vsakodnevno opravilo, pri katerem se je škodi mogoče izogniti že z običajno pazljivostjo oziroma skrbnostjo (potiskanje vrat na namenskem lesenem delu).
Stalno nadzorstvo otrok po koncu šolskega pouka, za kakršno se zavzema pritožba, je pretirano. Po 1. odstavku 144. člena OZ za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom šole (konkretno: osmošolci), odgovarja šola, razen če dokaže, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva šole je treba upoštevati cilje osnovnošolskega izobraževanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068113
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 106/2, 106/5, 106/6. ZIZ člen 226, 238d, 238e, 238e/1.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – začasna odredba o dodelitvi otroka – korist otroka – stiki otroka s staršem – izročitev otroka
Osnovno vodilo pri dodelitvi, pa čeprav začasni, je, da mora biti odločitev v skladu s koristmi otrok, ne pa podrejena interesu staršev ali podrejena neki morebitni izsiljeni situaciji. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otrok z drugim od staršev, je okoliščina, ki pomembno vpliva na odločitev o dodelitvi (tudi začasni) otroka. Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, ravna torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, kar privede do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane v vzgoji in varstvu pri njem.
Zemljiškoknjižno sodišče mora sklep o izvršbi zaznamovati v celoti oz. upnikovo terjatev v svojem sklepu natančno povzeti in jo vpisati tako kot izhaja iz sklepa izvršilnega sodišča.
URS člen 22. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/1, 112/8, 112/9, 274. ZIZ člen 65.
pravočasnost tožbe – nepristojno sodišče – prekluzivni rok – sodba presenečenja – zastopanje po pooblaščencu
Če je tožba vložena pri nepristojnem sodišču, se šteje za pravočasno le ob upoštevanju v 8. odstavku 112. člena ZPP predvidene izjeme. Ker 23. člen ZPP nima posebnih določb glede vprašanja pravočasnosti tožbe (vložene pri nepristojnem sodišču), je treba uporabiti 8. odstavek 112. člena ZPP, ki ureja to vprašanje.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – odgovornost voznikov – postavitev izvedenca
Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – uporaba poštnega predala
Iz dogovora s pošto o uporabi poštnega predala izhaja, da mora uporabnik poštnega predala opozoriti pošiljatelje, da naj na pošiljke, ki bodo naslovljene na njegov naslov, označijo s številko poštnega predala. To pa pomeni, da se vročajo v poštni predal uporabnika le tiste pošiljke, na katerih je označena številka poštnega predala pri določeni Pošti, ne pa tudi tiste pošiljke, na katerih je naveden le naslov prejemnika. Pritožnica ne zatrjuje, da je o številki poštnega predala obvestila sodišče. Zato zatrjevani Dogovor s Pošto za ugotovitev, da družba ni sprejela uradnih pošiljk, ki so bile družbi pravilno poslane na naslov, ki je vpisan v sodnem registru, ni zadosten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061497
ZZZDR člen 87, 105, 106, 106a. ZIZ člen 226, 238f.
prekinitev postopka – dodelitev in preživljanje otroka – stiki otroka – biološki oče - izpodbijanje očetovstva – začasna odredba o stikih – onemogočanje stikov – denarna kazen
Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.
Ob dejstvu, da so stiki mld. otroka s tožencem nedvomno v njegovo korist, otrok pa ima pravico do stikov ne samo s staršem, pri katerem ne živi v varstvu in vzgoji, pač pa tudi z drugimi osebami, ni nobene ovire, da se spor o stikih otroka s tožencem ne bi takoj obravnaval. O njihovi ureditvi lahko sodišče odloča ne glede na to, ali je očetovstvo sporno ali ne. Bistveno je, da se o tem vprašanju pravdni stranki ne moreta sporazumeti.
dednopravne pogodbe - neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke
Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.
Tudi pri ugotovitvenih zahtevkih je mogoče izdati začasno odredbo, in sicer tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je ureditev spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
Ker pooblastilno razmerje med dolžnikoma in odvetnikom ni izkazano, odločbi Organa za brezplačno pravno pomoč pa se nanašata samo na postopek na prvi stopnji, je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).