OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 144/1. ZOsn člen 2, 2-2, 56, 56/8.
nepremoženjska škoda – odgovornost šole – nevarna stvar – skrben nadzor – dolžna skrbnost
Vstopanje (tudi večjega števila) otrok skozi steklena šolska vrata z lesenim držalom je povsem običajno vsakodnevno opravilo, pri katerem se je škodi mogoče izogniti že z običajno pazljivostjo oziroma skrbnostjo (potiskanje vrat na namenskem lesenem delu).
Stalno nadzorstvo otrok po koncu šolskega pouka, za kakršno se zavzema pritožba, je pretirano. Po 1. odstavku 144. člena OZ za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom šole (konkretno: osmošolci), odgovarja šola, razen če dokaže, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva šole je treba upoštevati cilje osnovnošolskega izobraževanja.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo – pravočasnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga - nepopolna vloga
Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069306
ZGD člen 32.
zakoniti zastopnik družbe – nastop upravičenja za zastopanje - učinki vpisa v register
Zakoniti zastopnik družbe pridobi pooblastilo za zastopanje družbe že s samim imenovanjem. Vpis zakonitega zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja. To pomeni, da oseba, ki trdi, da je zakoniti zastopnik družbe, pa ni vpisana v sodni register, svoje upravičenje za zastopanje lahko izkazuje s sklepom o imenovanju za zakonitega zastopnika.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravnomočen sklep o obstoju izbrisnega razloga
V zakonu določenih posledic pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga pritožbeno sodišče ne more spreminjati, zato tudi ne več presojati, po izteku roka podanih ugovorov zoper ugotovljene razloge za izbris družbe iz sodnega registra.
spor majhne vrednosti – upoštevana dejstva in dokazi - neobvezna izvedba naroka
Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – odgovornost voznikov – postavitev izvedenca
Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
dednopravne pogodbe - neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke
Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – prva vročitev toženi stranki
Postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženi stranki, je predvidena ob pogoju, da je toženi stranki prva vročitev pisanj opravljena.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
vrnitev plačane takse – stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
V 2. odstavku 36. člena ZST-1 je res določeno, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek, vendar pa omenjena določba ne pride v poštev v stečajnem postopku. Zaradi specifične narave stečajnega postopka namreč ni mogoče določiti, katera stranka, oziroma stečajni upnik, je v tem postopku uspel, kot je to mogoče storiti na primer v pravdnem postopku. K pravilnosti takšnega stališča sili tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ne glede na določbo 4. točke 2. člena ZST-1, v skladu s katero se tudi v stečajnem postopku plačujejo sodne takse, pritožbeno sodišče meni, da je določba 129. člena ZFPPIPP lex specialis z ozirom na določbo 2. odstavka 36. člena ZST-1, ki se v predmetnem primeru tako ne uporablja.