Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
izročitev dokumentacije – gradbena dokumentacija – regulacijska začasna odredba – hramba gradbenega dnevnika – težko nadomestljiva škoda
Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži oseba, ki te pravice nima (ki ne izpolnjuje pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva), ni nerazumljivo oziroma formalno pomanjkljivo, temveč ni dovoljeno. Takšno izredno pravno sredstvo sodišče zavrže, ne da bi pred tem od vlagatelja zahtevalo odpravo pomanjkljivosti (ker mu ZPP tega ne nalaga).
Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zgolj na podlagi očitka, da so bile določene stvari v skladišču odložene na mestih, kjer ne bi smele biti, pri čemer je bil za reševanje takšne problematike zadolžen tožnik kot vodja prevzema, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj ne gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi vplivale na medsebojno zaupanje in možnost nadaljevanja delovnega razmerja.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 93, 101. ZDR člen 199, 200.
pravica do premestitve – obveznost delodajalca - invalid III. kategorije
Ker tožnica svojega dela (vodja poslovne enote – poslovodja) ni več zmožna opravljati niti v skrajšanem delovnem času, zmožna pa je za drugo delo (z omejitvami) v svojem poklicu v polnem delovnem času, se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času neutemeljen.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 205, 207, 207/1, 207/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – stečaj – prekinitev postopka
Četudi je nad toženo stranko začet stečajni postopek, pritožbenega postopka ni treba prekiniti, če so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo, tako da je bilo o zadevi le še treba odločiti.
Tožena stranka ne more podati zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas in z njima kasneje za isto delo sklene novi pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
pogoji za veljavnost cesije – spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – ugotavljanje vsebine tujega prava – postopek pred Ministrstvom za pravosodje RS – drugi načini dokazovanja vsebine tujega prava – učinek odstopa terjatve za dolžnika – ameriško pravo – pravica do sojenja v razumnem roku
Določba 26. člena ZMZPP določa pravilo o uporabi prava, po katerem se presoja terjatev oziroma dolg le za učinek odstopa terjatve za dolžnika, ki ni sodeloval pri odstopu (v konkretnem primeru torej glede vprašanja, kakšen je učinek odstopa terjatve na položaj tožene stranke kot dolžnika). Tega pravila pa ni mogoče uporabiti za vprašanje dopustnosti in veljavnosti odstopa terjatve v razmerju med odstopnikom terjatve in toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, ki sta oba tuji pravni osebi z območja ZDA. Glede tega pogodbenega razmerja je potrebno uporabiti pravo, veljavno na območju ZDA.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka v postopku reorganizacije ukinila tožnikovo delovno mesto, njegove naloge pa je v zvezi z večjimi investicijami prevzel delavec ustanovitelja tožene stranke, nekaj investicij in investicijskega vzdrževanja pa je ostalo v okviru tožene stranke in jih sedaj opravlja direktor tožene stranke. Poleg tega je direktor del nalog razporedil med druge delavce.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – dokazovanje
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožba prvemu tožencu pravilno vročena v odgovor, čeprav ta zatrjuje in dokazuje drugače, je preuranjeno izdalo zamudno sodbo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na prvega toženca.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Ker je navedeni IOP obrazec vseboval le prepis podatkov iz poslovnih knjig tožene stranke, je posledično vseboval le priznanje dejstev, ne pa tudi izjave volje. Sama navedba dejstev pa za pripoznavo dolga ne zadošča.