pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko stanje pravne osebe
Ker tožena stranka ne izpodbija odločilne prvostopne ugotovitve, da ima preko 1.000.000,00 EUR sredstev, tudi eventuelno napačno ugotovljeno stanje o vrednosti zalog na dan 31. 12. 2009 v višini 71.500,00 EUR ne spremeni prvostopne presoje, da ima tožena stranka toliko sredstev, da bi bila sposobna plačati takso za pritožbo, ki znaša 348,00 EUR.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži oseba, ki te pravice nima (ki ne izpolnjuje pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva), ni nerazumljivo oziroma formalno pomanjkljivo, temveč ni dovoljeno. Takšno izredno pravno sredstvo sodišče zavrže, ne da bi pred tem od vlagatelja zahtevalo odpravo pomanjkljivosti (ker mu ZPP tega ne nalaga).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu – invalidnost I. kategorije – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je odpadel, ker je bila delavka, ki je bila začasno odsotna, razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je prenehala z dnem, ko se je tožena stranka seznanila s pravnomočno odločbo o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Ker je tožnica tudi po tem dnevu opravljala delo, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je bilo tožnici omogočeno brezplačno zastopanje, ji stroški postopka niso nastali. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, pa je dolžna stroške, odmerjene v korist tožnice, plačati na poseben račun sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestu
Tožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
ZPP člen 318. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 56. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije tarifna priloga 2.
zamudna sodba – odpravnina – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožnikov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade ni nastal in zapadel v plačilo v letu 2010, temveč v letu 2009, ko se je upokojil pri toženi stranki, tako da bi bilo treba pri presoji višine jubilejne nagrade upoštevati tarifno prilogo kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je veljala v letu 2009.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sprememba tožbe – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo pred iztekom roka, v katerem sta imela tožena stranka in stranski intervenient možnost odgovoriti na delno spremenjen tožbeni zahtevek tožnice, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženi stranki in stranskemu intervenientu odvzelo pravico do izjave.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, jo je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Tožnik, ki kot nepoklicni župan opravlja delo, za katerega prejema plačilo, ki je večje od mesečnega zneska minimalne plače, in ni obvezno zavarovan na nobeni drugi podlagi, se vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 5. odstavka 13. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka v postopku reorganizacije ukinila tožnikovo delovno mesto, njegove naloge pa je v zvezi z večjimi investicijami prevzel delavec ustanovitelja tožene stranke, nekaj investicij in investicijskega vzdrževanja pa je ostalo v okviru tožene stranke in jih sedaj opravlja direktor tožene stranke. Poleg tega je direktor del nalog razporedil med druge delavce.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da so imenovani člani upniškega odbora po podatkih stečajnega dolžnika upniki z navadnimi terjatvami v najvišjem skupnem znesku, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065736
ZOZP člen 38.
zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila
Regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ proti lastniku nezavarovanega vozila in povzročitelju zastara v splošnem zastaralnem roku petih let.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba
Četudi je bil tožnik vodja vzrejališča, tako da bi moral sam poskrbeti za odredbe za nadurno delo in za kompenzacijo ur dela preko polnega delovnega časa s prostimi urami, to še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo teh ur ni utemeljen, saj tožnik kot vodja vzrejališča posebnih pooblastil ni imel.