S tem, ko je sodišče prve stopnje v dokazne zaključke sprejelo tudi vsebino opravljenega telefonskega razgovora s tožničinim lečečim specialistom, čemur je tožnica izrecno nasprotovala, ker mu ni imela možnosti postavljati vprašanj, je zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob upoštevanju dejstva, da se je pri toženi stranki koriščenje letnega dopusta izjemoma lahko odobrilo za nazaj in da je tožnica v času odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ker je njeno delo postalo nepotrebno) utemeljeno pričakovala, da bo lahko izkoristila letni dopust, da je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je brez predhodne odobritve koristila letni dopust.
dokazovanje – načelo kontradiktornosti – načelo dispozitivnosti – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka dokazati, ter izvede tiste dokaze, ki so za odločitev bistvenega pomena. Čeprav upoštevamo načelo kontradiktornosti, vseh dokazov, ki so predlagani, ni dolžno izvesti.
Če tožnik s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za primer sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje o zakonskih zamudnih obresti ni dolžno odločiti.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP so udeleženci postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnika (družbenika) nista vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, zaradi česar nista postala udeleženca tega postopka. Po določbi 2. odst. 439. člena ZFPPIPP pa lahko vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga samo udeleženec postopka.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 109, 109/1-1, 112, 112/2-2, 112/8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 15, 27.
razrešitev stečajnega upravitelja - začasni ukrep - začasen suspenz zaradi kazenskega postopka - skladnost z Ustavo RS - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
Določili drugega in osmega odstavka 112. člena ZFPPIPP urejata začasen ukrep zoper stečajnega upravitelja, zoper katerega teče kazenski postopek, v katerem pa še ni bila izdana pravnomočna sodba. Takšen začasni ukrep predstavlja institut suspenza, ki je urejen tudi v drugih predpisih, ki vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj takšne osebe v kazenskem postopku.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 93, 101. ZDR člen 199, 200.
pravica do premestitve – obveznost delodajalca - invalid III. kategorije
Ker tožnica svojega dela (vodja poslovne enote – poslovodja) ni več zmožna opravljati niti v skrajšanem delovnem času, zmožna pa je za drugo delo (z omejitvami) v svojem poklicu v polnem delovnem času, se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času neutemeljen.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – brezposelni zavarovanec
Začasna nezmožnost za delo brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je tožnik nazadnje opravljal, temveč glede na to, ali je zavarovanec, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – dokazovanje
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožba prvemu tožencu pravilno vročena v odgovor, čeprav ta zatrjuje in dokazuje drugače, je preuranjeno izdalo zamudno sodbo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na prvega toženca.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu – invalidnost I. kategorije – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je odpadel, ker je bila delavka, ki je bila začasno odsotna, razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je prenehala z dnem, ko se je tožena stranka seznanila s pravnomočno odločbo o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Ker je tožnica tudi po tem dnevu opravljala delo, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je bilo tožnici omogočeno brezplačno zastopanje, ji stroški postopka niso nastali. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, pa je dolžna stroške, odmerjene v korist tožnice, plačati na poseben račun sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestu
Tožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sklep ni podpisan - sklep brez žiga
Kar se tiče pritožbenega očitka, da sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika ni podpisan ne s strani okrajne sodnice in niti s strani strokovne sodelavke, poleg tega pa nima nobenega žiga, niti dejanskega in niti strojno odtisnjenega, pa četudi bi očitana kršitev dejansko obstajala, bi kvečjemu šlo za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom (328. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Glede zatrjevane odsotnosti žiga oziroma pečata, je ta glede na 119. čl. Sodnega reda dokaz pristnosti oziroma verodostojnosti akta sodišča. V obravnavanem primeru pritožnik niti ne trdi, da izpodbijani sklep ni pristen oziroma verodostojen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zgolj na podlagi očitka, da so bile določene stvari v skladišču odložene na mestih, kjer ne bi smele biti, pri čemer je bil za reševanje takšne problematike zadolžen tožnik kot vodja prevzema, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj ne gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi vplivale na medsebojno zaupanje in možnost nadaljevanja delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.