odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sprememba tožbe – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo pred iztekom roka, v katerem sta imela tožena stranka in stranski intervenient možnost odgovoriti na delno spremenjen tožbeni zahtevek tožnice, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženi stranki in stranskemu intervenientu odvzelo pravico do izjave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka v postopku reorganizacije ukinila tožnikovo delovno mesto, njegove naloge pa je v zvezi z večjimi investicijami prevzel delavec ustanovitelja tožene stranke, nekaj investicij in investicijskega vzdrževanja pa je ostalo v okviru tožene stranke in jih sedaj opravlja direktor tožene stranke. Poleg tega je direktor del nalog razporedil med druge delavce.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, jo je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
izročitev dokumentacije – gradbena dokumentacija – regulacijska začasna odredba – hramba gradbenega dnevnika – težko nadomestljiva škoda
Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
ZPP člen 318. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 56. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije tarifna priloga 2.
zamudna sodba – odpravnina – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožnikov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade ni nastal in zapadel v plačilo v letu 2010, temveč v letu 2009, ko se je upokojil pri toženi stranki, tako da bi bilo treba pri presoji višine jubilejne nagrade upoštevati tarifno prilogo kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je veljala v letu 2009.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
Tožnik, ki kot nepoklicni župan opravlja delo, za katerega prejema plačilo, ki je večje od mesečnega zneska minimalne plače, in ni obvezno zavarovan na nobeni drugi podlagi, se vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 5. odstavka 13. člena ZPIZ-1.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064362
ZPP člen 154, 154/3, 188, 188/2. OZ člen 1050.
poravnava – pogodba o poravnavi – umik tožbe – privolitev v umik – zapadlost terjatve
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob upoštevanju dejstva, da se je pri toženi stranki koriščenje letnega dopusta izjemoma lahko odobrilo za nazaj in da je tožnica v času odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ker je njeno delo postalo nepotrebno) utemeljeno pričakovala, da bo lahko izkoristila letni dopust, da je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je brez predhodne odobritve koristila letni dopust.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.
Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.
sodba na podlagi pripoznave – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 93, 101. ZDR člen 199, 200.
pravica do premestitve – obveznost delodajalca - invalid III. kategorije
Ker tožnica svojega dela (vodja poslovne enote – poslovodja) ni več zmožna opravljati niti v skrajšanem delovnem času, zmožna pa je za drugo delo (z omejitvami) v svojem poklicu v polnem delovnem času, se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času neutemeljen.