Postopek mediacije ni del sodnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je (ob neuspešni mediaciji) v sodnem postopku izgubila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
invalidnost – kategorija invalidnosti
Tožnik, pri katerem je sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, je v okviru svojega poklica s polnim delovnim časom zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami, zato je njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži oseba, ki te pravice nima (ki ne izpolnjuje pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva), ni nerazumljivo oziroma formalno pomanjkljivo, temveč ni dovoljeno. Takšno izredno pravno sredstvo sodišče zavrže, ne da bi pred tem od vlagatelja zahtevalo odpravo pomanjkljivosti (ker mu ZPP tega ne nalaga).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064362
ZPP člen 154, 154/3, 188, 188/2. OZ člen 1050.
poravnava – pogodba o poravnavi – umik tožbe – privolitev v umik – zapadlost terjatve
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP so udeleženci postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnika (družbenika) nista vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, zaradi česar nista postala udeleženca tega postopka. Po določbi 2. odst. 439. člena ZFPPIPP pa lahko vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga samo udeleženec postopka.
Ker tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka (ki je v njeno korist), se pritožba v tem delu kot nedovoljena zavrže.
ZPP člen 318. ZDR člen 92, 92/2, 204, 204/3. ZOdvT člen 12, 24, 24/2.
zamudna sodba – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – delovnopravna kontinuiteta – stroški postopka – spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožeče stranke so s tožbo izpodbijale tisti del redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se nanaša na določitev odpovednega roka. To pomeni, da uveljavljajo delno nezakonitost odpovedi, takšna tožba pa je dopustna in jo je na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR treba vložiti v roku tridesetih dni od prejema odpovedi.
Ker vključitve v program javnih del ni mogoče šteti kot svoj poklic, je za presojo, ali je pri tožnici podana invalidnost, odločilno delo šivilje, ne pa delo, ki ga je opravljala preko programa javnih del.
pogoji za veljavnost cesije – spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – ugotavljanje vsebine tujega prava – postopek pred Ministrstvom za pravosodje RS – drugi načini dokazovanja vsebine tujega prava – učinek odstopa terjatve za dolžnika – ameriško pravo – pravica do sojenja v razumnem roku
Določba 26. člena ZMZPP določa pravilo o uporabi prava, po katerem se presoja terjatev oziroma dolg le za učinek odstopa terjatve za dolžnika, ki ni sodeloval pri odstopu (v konkretnem primeru torej glede vprašanja, kakšen je učinek odstopa terjatve na položaj tožene stranke kot dolžnika). Tega pravila pa ni mogoče uporabiti za vprašanje dopustnosti in veljavnosti odstopa terjatve v razmerju med odstopnikom terjatve in toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, ki sta oba tuji pravni osebi z območja ZDA. Glede tega pogodbenega razmerja je potrebno uporabiti pravo, veljavno na območju ZDA.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – dokazovanje
Tožena stranka je dolžna v sodnem postopku dokazati, da so očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi resnični, četudi tožnik temu na zagovoru ni oporekal.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – brezposelni zavarovanec
Začasna nezmožnost za delo brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je tožnik nazadnje opravljal, temveč glede na to, ali je zavarovanec, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
Ker je navedeni IOP obrazec vseboval le prepis podatkov iz poslovnih knjig tožene stranke, je posledično vseboval le priznanje dejstev, ne pa tudi izjave volje. Sama navedba dejstev pa za pripoznavo dolga ne zadošča.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 205, 207, 207/1, 207/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – stečaj – prekinitev postopka
Četudi je nad toženo stranko začet stečajni postopek, pritožbenega postopka ni treba prekiniti, če so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo, tako da je bilo o zadevi le še treba odločiti.
Tožena stranka ne more podati zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas in z njima kasneje za isto delo sklene novi pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.