Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064362
ZPP člen 154, 154/3, 188, 188/2. OZ člen 1050.
poravnava – pogodba o poravnavi – umik tožbe – privolitev v umik – zapadlost terjatve
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.
Ker vključitve v program javnih del ni mogoče šteti kot svoj poklic, je za presojo, ali je pri tožnici podana invalidnost, odločilno delo šivilje, ne pa delo, ki ga je opravljala preko programa javnih del.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sprememba tožbe – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo pred iztekom roka, v katerem sta imela tožena stranka in stranski intervenient možnost odgovoriti na delno spremenjen tožbeni zahtevek tožnice, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženi stranki in stranskemu intervenientu odvzelo pravico do izjave.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
pogoji za veljavnost cesije – spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – ugotavljanje vsebine tujega prava – postopek pred Ministrstvom za pravosodje RS – drugi načini dokazovanja vsebine tujega prava – učinek odstopa terjatve za dolžnika – ameriško pravo – pravica do sojenja v razumnem roku
Določba 26. člena ZMZPP določa pravilo o uporabi prava, po katerem se presoja terjatev oziroma dolg le za učinek odstopa terjatve za dolžnika, ki ni sodeloval pri odstopu (v konkretnem primeru torej glede vprašanja, kakšen je učinek odstopa terjatve na položaj tožene stranke kot dolžnika). Tega pravila pa ni mogoče uporabiti za vprašanje dopustnosti in veljavnosti odstopa terjatve v razmerju med odstopnikom terjatve in toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, ki sta oba tuji pravni osebi z območja ZDA. Glede tega pogodbenega razmerja je potrebno uporabiti pravo, veljavno na območju ZDA.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – dokazovanje
Tožena stranka je dolžna v sodnem postopku dokazati, da so očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi resnični, četudi tožnik temu na zagovoru ni oporekal.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 109, 109/1-1, 112, 112/2-2, 112/8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 15, 27.
razrešitev stečajnega upravitelja - začasni ukrep - začasen suspenz zaradi kazenskega postopka - skladnost z Ustavo RS - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
Določili drugega in osmega odstavka 112. člena ZFPPIPP urejata začasen ukrep zoper stečajnega upravitelja, zoper katerega teče kazenski postopek, v katerem pa še ni bila izdana pravnomočna sodba. Takšen začasni ukrep predstavlja institut suspenza, ki je urejen tudi v drugih predpisih, ki vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj takšne osebe v kazenskem postopku.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži oseba, ki te pravice nima (ki ne izpolnjuje pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva), ni nerazumljivo oziroma formalno pomanjkljivo, temveč ni dovoljeno. Takšno izredno pravno sredstvo sodišče zavrže, ne da bi pred tem od vlagatelja zahtevalo odpravo pomanjkljivosti (ker mu ZPP tega ne nalaga).
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da so imenovani člani upniškega odbora po podatkih stečajnega dolžnika upniki z navadnimi terjatvami v najvišjem skupnem znesku, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065736
ZOZP člen 38.
zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila
Regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ proti lastniku nezavarovanega vozila in povzročitelju zastara v splošnem zastaralnem roku petih let.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v dokazne zaključke sprejelo tudi vsebino opravljenega telefonskega razgovora s tožničinim lečečim specialistom, čemur je tožnica izrecno nasprotovala, ker mu ni imela možnosti postavljati vprašanj, je zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.