ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.
Tožnik, ki kot nepoklicni župan opravlja delo, za katerega prejema plačilo, ki je večje od mesečnega zneska minimalne plače, in ni obvezno zavarovan na nobeni drugi podlagi, se vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 5. odstavka 13. člena ZPIZ-1.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
Ker tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka (ki je v njeno korist), se pritožba v tem delu kot nedovoljena zavrže.
ZPP člen 318. ZDR člen 92, 92/2, 204, 204/3. ZOdvT člen 12, 24, 24/2.
zamudna sodba – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – delovnopravna kontinuiteta – stroški postopka – spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožeče stranke so s tožbo izpodbijale tisti del redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se nanaša na določitev odpovednega roka. To pomeni, da uveljavljajo delno nezakonitost odpovedi, takšna tožba pa je dopustna in jo je na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR treba vložiti v roku tridesetih dni od prejema odpovedi.
izročitev dokumentacije – gradbena dokumentacija – regulacijska začasna odredba – hramba gradbenega dnevnika – težko nadomestljiva škoda
Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba
Četudi je bil tožnik vodja vzrejališča, tako da bi moral sam poskrbeti za odredbe za nadurno delo in za kompenzacijo ur dela preko polnega delovnega časa s prostimi urami, to še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo teh ur ni utemeljen, saj tožnik kot vodja vzrejališča posebnih pooblastil ni imel.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064362
ZPP člen 154, 154/3, 188, 188/2. OZ člen 1050.
poravnava – pogodba o poravnavi – umik tožbe – privolitev v umik – zapadlost terjatve
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.
Ker je navedeni IOP obrazec vseboval le prepis podatkov iz poslovnih knjig tožene stranke, je posledično vseboval le priznanje dejstev, ne pa tudi izjave volje. Sama navedba dejstev pa za pripoznavo dolga ne zadošča.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – dokazovanje
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožba prvemu tožencu pravilno vročena v odgovor, čeprav ta zatrjuje in dokazuje drugače, je preuranjeno izdalo zamudno sodbo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na prvega toženca.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZPP člen 318. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 56. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije tarifna priloga 2.
zamudna sodba – odpravnina – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožnikov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade ni nastal in zapadel v plačilo v letu 2010, temveč v letu 2009, ko se je upokojil pri toženi stranki, tako da bi bilo treba pri presoji višine jubilejne nagrade upoštevati tarifno prilogo kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je veljala v letu 2009.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sklep ni podpisan - sklep brez žiga
Kar se tiče pritožbenega očitka, da sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika ni podpisan ne s strani okrajne sodnice in niti s strani strokovne sodelavke, poleg tega pa nima nobenega žiga, niti dejanskega in niti strojno odtisnjenega, pa četudi bi očitana kršitev dejansko obstajala, bi kvečjemu šlo za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom (328. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Glede zatrjevane odsotnosti žiga oziroma pečata, je ta glede na 119. čl. Sodnega reda dokaz pristnosti oziroma verodostojnosti akta sodišča. V obravnavanem primeru pritožnik niti ne trdi, da izpodbijani sklep ni pristen oziroma verodostojen.
S sklicevanjem na napake glede volje strank pri sklenitvi pogodbe je mogoče izpodbijati tudi samo posamezne določbe sporazuma o razveljavitvi pogodbe o poslovodenju.
pogoji za veljavnost cesije – spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – ugotavljanje vsebine tujega prava – postopek pred Ministrstvom za pravosodje RS – drugi načini dokazovanja vsebine tujega prava – učinek odstopa terjatve za dolžnika – ameriško pravo – pravica do sojenja v razumnem roku
Določba 26. člena ZMZPP določa pravilo o uporabi prava, po katerem se presoja terjatev oziroma dolg le za učinek odstopa terjatve za dolžnika, ki ni sodeloval pri odstopu (v konkretnem primeru torej glede vprašanja, kakšen je učinek odstopa terjatve na položaj tožene stranke kot dolžnika). Tega pravila pa ni mogoče uporabiti za vprašanje dopustnosti in veljavnosti odstopa terjatve v razmerju med odstopnikom terjatve in toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, ki sta oba tuji pravni osebi z območja ZDA. Glede tega pogodbenega razmerja je potrebno uporabiti pravo, veljavno na območju ZDA.