pogodba o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu – invalidnost I. kategorije – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je odpadel, ker je bila delavka, ki je bila začasno odsotna, razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je prenehala z dnem, ko se je tožena stranka seznanila s pravnomočno odločbo o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Ker je tožnica tudi po tem dnevu opravljala delo, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je bilo tožnici omogočeno brezplačno zastopanje, ji stroški postopka niso nastali. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, pa je dolžna stroške, odmerjene v korist tožnice, plačati na poseben račun sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestu
Tožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
sodba na podlagi pripoznave – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Postopek mediacije ni del sodnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je (ob neuspešni mediaciji) v sodnem postopku izgubila.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, jo je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Ker je navedeni IOP obrazec vseboval le prepis podatkov iz poslovnih knjig tožene stranke, je posledično vseboval le priznanje dejstev, ne pa tudi izjave volje. Sama navedba dejstev pa za pripoznavo dolga ne zadošča.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zgolj na podlagi očitka, da so bile določene stvari v skladišču odložene na mestih, kjer ne bi smele biti, pri čemer je bil za reševanje takšne problematike zadolžen tožnik kot vodja prevzema, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj ne gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi vplivale na medsebojno zaupanje in možnost nadaljevanja delovnega razmerja.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – dokazovanje
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožba prvemu tožencu pravilno vročena v odgovor, čeprav ta zatrjuje in dokazuje drugače, je preuranjeno izdalo zamudno sodbo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na prvega toženca.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba
Četudi je bil tožnik vodja vzrejališča, tako da bi moral sam poskrbeti za odredbe za nadurno delo in za kompenzacijo ur dela preko polnega delovnega časa s prostimi urami, to še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo teh ur ni utemeljen, saj tožnik kot vodja vzrejališča posebnih pooblastil ni imel.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
invalidnost – kategorija invalidnosti
Tožnik, pri katerem je sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, je v okviru svojega poklica s polnim delovnim časom zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami, zato je njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.