ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zgolj na podlagi očitka, da so bile določene stvari v skladišču odložene na mestih, kjer ne bi smele biti, pri čemer je bil za reševanje takšne problematike zadolžen tožnik kot vodja prevzema, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj ne gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi vplivale na medsebojno zaupanje in možnost nadaljevanja delovnega razmerja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sklep ni podpisan - sklep brez žiga
Kar se tiče pritožbenega očitka, da sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika ni podpisan ne s strani okrajne sodnice in niti s strani strokovne sodelavke, poleg tega pa nima nobenega žiga, niti dejanskega in niti strojno odtisnjenega, pa četudi bi očitana kršitev dejansko obstajala, bi kvečjemu šlo za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom (328. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Glede zatrjevane odsotnosti žiga oziroma pečata, je ta glede na 119. čl. Sodnega reda dokaz pristnosti oziroma verodostojnosti akta sodišča. V obravnavanem primeru pritožnik niti ne trdi, da izpodbijani sklep ni pristen oziroma verodostojen.
S sklicevanjem na napake glede volje strank pri sklenitvi pogodbe je mogoče izpodbijati tudi samo posamezne določbe sporazuma o razveljavitvi pogodbe o poslovodenju.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko stanje pravne osebe
Ker tožena stranka ne izpodbija odločilne prvostopne ugotovitve, da ima preko 1.000.000,00 EUR sredstev, tudi eventuelno napačno ugotovljeno stanje o vrednosti zalog na dan 31. 12. 2009 v višini 71.500,00 EUR ne spremeni prvostopne presoje, da ima tožena stranka toliko sredstev, da bi bila sposobna plačati takso za pritožbo, ki znaša 348,00 EUR.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost
Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži oseba, ki te pravice nima (ki ne izpolnjuje pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva), ni nerazumljivo oziroma formalno pomanjkljivo, temveč ni dovoljeno. Takšno izredno pravno sredstvo sodišče zavrže, ne da bi pred tem od vlagatelja zahtevalo odpravo pomanjkljivosti (ker mu ZPP tega ne nalaga).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, jo je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Postopek mediacije ni del sodnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je (ob neuspešni mediaciji) v sodnem postopku izgubila.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 205, 207, 207/1, 207/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – stečaj – prekinitev postopka
Četudi je nad toženo stranko začet stečajni postopek, pritožbenega postopka ni treba prekiniti, če so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo, tako da je bilo o zadevi le še treba odločiti.
Tožena stranka ne more podati zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas in z njima kasneje za isto delo sklene novi pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.