Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZPP člen 318. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 56. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije tarifna priloga 2.
zamudna sodba – odpravnina – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožnikov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade ni nastal in zapadel v plačilo v letu 2010, temveč v letu 2009, ko se je upokojil pri toženi stranki, tako da bi bilo treba pri presoji višine jubilejne nagrade upoštevati tarifno prilogo kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je veljala v letu 2009.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.
dokazovanje – načelo kontradiktornosti – načelo dispozitivnosti – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka dokazati, ter izvede tiste dokaze, ki so za odločitev bistvenega pomena. Čeprav upoštevamo načelo kontradiktornosti, vseh dokazov, ki so predlagani, ni dolžno izvesti.
Če tožnik s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za primer sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje o zakonskih zamudnih obresti ni dolžno odločiti.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – dokazovanje
Tožnik je v dokaz svojih trditev, da je za toženo stranko opravljal delo voznika tovornega vozila, predložil tahografske lističe. Sodišče prve stopnje se do teh tahografskih lističev ni opredelilo, ampak je verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Ker ni ustrezno obrazložilo, zakaj je upoštevalo izpovedbe prič, ne pa predloženih listinskih dokazov, je sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da tožnik pri toženi stranki ni bil zaposlen oziroma da zanjo ni opravljal dela.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da so imenovani člani upniškega odbora po podatkih stečajnega dolžnika upniki z navadnimi terjatvami v najvišjem skupnem znesku, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065736
ZOZP člen 38.
zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila
Regresna terjatev Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ proti lastniku nezavarovanega vozila in povzročitelju zastara v splošnem zastaralnem roku petih let.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, jo je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 205, 207, 207/1, 207/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – stečaj – prekinitev postopka
Četudi je nad toženo stranko začet stečajni postopek, pritožbenega postopka ni treba prekiniti, če so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo, tako da je bilo o zadevi le še treba odločiti.
Tožena stranka ne more podati zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas in z njima kasneje za isto delo sklene novi pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
Ker je navedeni IOP obrazec vseboval le prepis podatkov iz poslovnih knjig tožene stranke, je posledično vseboval le priznanje dejstev, ne pa tudi izjave volje. Sama navedba dejstev pa za pripoznavo dolga ne zadošča.