Ustava RS člen 69. ZUreP-1 člen 177. ZSZ člen 22, 26, 33, 37, 37/2.
razlastitev – odškodnina za odvzete nepremičnine – hipoteka na razlaščeni nepremičnini
1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka.
2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.
pogodba o delu – prevzem dela – izvršitev dela - notifikacija napak – jamčevalni zahtevki – znižanje cene – spor majhne vrednosti
Ker je tožena stranka izvršeno delo tožeče stranke prevzela, ne da bi ga konkretizirano grajala z navedbo napak, je dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.
Ključni zatrjevani in v postopku neprerekani dejstvi sta torej bili: nastanek požara v toženčevih prostorih, ki se je razširil na tožnikove prostore in posledično nastanek škode v vtoževani višini. Na tako konkretiziran življenjski primer je v celoti mogoča oprava pravne abstrakcije (kar je delo sodišča, ne pa stranke).
postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje – posebna pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti ni posebne pritožbe zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, saj je posebna pritožba dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi je postopek končan.
pogodba o upravljanju – posel rednega upravljanja – pogodba o določitvi upravnika – potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju
Pogodba o določitvi upravnika je posel rednega upravljanja, zato za njeno veljavno sklenitev zadošča, da jo podpiše toliko etažnih lastnikov, da njihovi solastninski deleži na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah skupaj sestavljajo več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
odmera odvetniške nagrade v nepravdnem postopku - vrednost spora - pridržanje v psihiatrični bolnišnici
V obravnavani zadevi glede na njeno naravo vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku. Za tak primer je v 2. odstavku 22. člena ZOdvT predpisano, da znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazloženost odločitve o stroških - stroškovnik
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – odvetniški stroški – vrednost spornega predmeta
Ni mogoče ugotavljati vrednosti spornega predmeta po pravilih ZST-1, na katerega napotuje 1. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT. Treba je upoštevati ZOdvT kot specialni predpis. Ker v tovrstnih postopkih ni objektivnih meril za določitev vrednosti predmeta, bi bilo njeno določanje po prostem preudarku povsem arbitrarno. Zato 1. odstavek 22. člena ZOdvT ne preide v poštev za določanje vrednosti predmeta in je treba upoštevati 2. odstavek 22. člena tega zakona, ki določa, da je treba v takšnih primerih upoštevati kot vrednost spornega predmeta znesek 4.000,00 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob upoštevanju dejstva, da se je pri toženi stranki koriščenje letnega dopusta izjemoma lahko odobrilo za nazaj in da je tožnica v času odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ker je njeno delo postalo nepotrebno) utemeljeno pričakovala, da bo lahko izkoristila letni dopust, da je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je brez predhodne odobritve koristila letni dopust.
pogoji za veljavnost cesije – spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – ugotavljanje vsebine tujega prava – postopek pred Ministrstvom za pravosodje RS – drugi načini dokazovanja vsebine tujega prava – učinek odstopa terjatve za dolžnika – ameriško pravo – pravica do sojenja v razumnem roku
Določba 26. člena ZMZPP določa pravilo o uporabi prava, po katerem se presoja terjatev oziroma dolg le za učinek odstopa terjatve za dolžnika, ki ni sodeloval pri odstopu (v konkretnem primeru torej glede vprašanja, kakšen je učinek odstopa terjatve na položaj tožene stranke kot dolžnika). Tega pravila pa ni mogoče uporabiti za vprašanje dopustnosti in veljavnosti odstopa terjatve v razmerju med odstopnikom terjatve in toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, ki sta oba tuji pravni osebi z območja ZDA. Glede tega pogodbenega razmerja je potrebno uporabiti pravo, veljavno na območju ZDA.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka, ki je po pravnomočni sodbi tožnika pozivala nazaj na delo, je vedela, da ima tožnik status samostojnega podjetnika in da dela ne more nastopiti takoj. To dejstvo bi morala upoštevati in se z tožnikom dogovoriti o primernem času za nastop dela, ne pa mu podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izostanka z dela. Podana odpoved ni zakonita.
Ker vključitve v program javnih del ni mogoče šteti kot svoj poklic, je za presojo, ali je pri tožnici podana invalidnost, odločilno delo šivilje, ne pa delo, ki ga je opravljala preko programa javnih del.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu – invalidnost I. kategorije – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je odpadel, ker je bila delavka, ki je bila začasno odsotna, razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je prenehala z dnem, ko se je tožena stranka seznanila s pravnomočno odločbo o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Ker je tožnica tudi po tem dnevu opravljala delo, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je bilo tožnici omogočeno brezplačno zastopanje, ji stroški postopka niso nastali. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, pa je dolžna stroške, odmerjene v korist tožnice, plačati na poseben račun sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestu
Tožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.