Ključni zatrjevani in v postopku neprerekani dejstvi sta torej bili: nastanek požara v toženčevih prostorih, ki se je razširil na tožnikove prostore in posledično nastanek škode v vtoževani višini. Na tako konkretiziran življenjski primer je v celoti mogoča oprava pravne abstrakcije (kar je delo sodišča, ne pa stranke).
pogodba o delu – prevzem dela – izvršitev dela - notifikacija napak – jamčevalni zahtevki – znižanje cene – spor majhne vrednosti
Ker je tožena stranka izvršeno delo tožeče stranke prevzela, ne da bi ga konkretizirano grajala z navedbo napak, je dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.
Ustava RS člen 69. ZUreP-1 člen 177. ZSZ člen 22, 26, 33, 37, 37/2.
razlastitev – odškodnina za odvzete nepremičnine – hipoteka na razlaščeni nepremičnini
1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka.
2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – odvetniški stroški – vrednost spornega predmeta
Ni mogoče ugotavljati vrednosti spornega predmeta po pravilih ZST-1, na katerega napotuje 1. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT. Treba je upoštevati ZOdvT kot specialni predpis. Ker v tovrstnih postopkih ni objektivnih meril za določitev vrednosti predmeta, bi bilo njeno določanje po prostem preudarku povsem arbitrarno. Zato 1. odstavek 22. člena ZOdvT ne preide v poštev za določanje vrednosti predmeta in je treba upoštevati 2. odstavek 22. člena tega zakona, ki določa, da je treba v takšnih primerih upoštevati kot vrednost spornega predmeta znesek 4.000,00 EUR.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazloženost odločitve o stroških - stroškovnik
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa.
postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje – posebna pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti ni posebne pritožbe zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, saj je posebna pritožba dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi je postopek končan.
pogodba o upravljanju – posel rednega upravljanja – pogodba o določitvi upravnika – potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju
Pogodba o določitvi upravnika je posel rednega upravljanja, zato za njeno veljavno sklenitev zadošča, da jo podpiše toliko etažnih lastnikov, da njihovi solastninski deleži na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah skupaj sestavljajo več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
odmera odvetniške nagrade v nepravdnem postopku - vrednost spora - pridržanje v psihiatrični bolnišnici
V obravnavani zadevi glede na njeno naravo vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku. Za tak primer je v 2. odstavku 22. člena ZOdvT predpisano, da znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR.
Ker tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka (ki je v njeno korist), se pritožba v tem delu kot nedovoljena zavrže.
ZPP člen 318. ZDR člen 92, 92/2, 204, 204/3. ZOdvT člen 12, 24, 24/2.
zamudna sodba – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – delovnopravna kontinuiteta – stroški postopka – spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožeče stranke so s tožbo izpodbijale tisti del redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se nanaša na določitev odpovednega roka. To pomeni, da uveljavljajo delno nezakonitost odpovedi, takšna tožba pa je dopustna in jo je na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR treba vložiti v roku tridesetih dni od prejema odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob upoštevanju dejstva, da se je pri toženi stranki koriščenje letnega dopusta izjemoma lahko odobrilo za nazaj in da je tožnica v času odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ker je njeno delo postalo nepotrebno) utemeljeno pričakovala, da bo lahko izkoristila letni dopust, da je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je brez predhodne odobritve koristila letni dopust.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/3. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – sprememba tožbe
Če tožnik namesto reintegracije zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine, s tem ne spremeni oziroma razširi tožbe v smislu določb ZPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP so udeleženci postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnika (družbenika) nista vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, zaradi česar nista postala udeleženca tega postopka. Po določbi 2. odst. 439. člena ZFPPIPP pa lahko vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga samo udeleženec postopka.
sodba na podlagi pripoznave – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba
Četudi je bil tožnik vodja vzrejališča, tako da bi moral sam poskrbeti za odredbe za nadurno delo in za kompenzacijo ur dela preko polnega delovnega časa s prostimi urami, to še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo teh ur ni utemeljen, saj tožnik kot vodja vzrejališča posebnih pooblastil ni imel.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
nagrada odvetniku pri predčasnem zaključku zadeve - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde - povrnitev izdatkov
Vštevanje ne velja za izdatke, saj tar.št. 6002 jasno določa, da se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek. In ker sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnji pravdni postopek različni zadevi (2. tč. 16. čl. ZOdvT), je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve izdatkov, nastalih v izvršilni zadevi.