Ustava RS člen 69. ZUreP-1 člen 177. ZSZ člen 22, 26, 33, 37, 37/2.
razlastitev – odškodnina za odvzete nepremičnine – hipoteka na razlaščeni nepremičnini
1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka.
2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.
pogodba o delu – prevzem dela – izvršitev dela - notifikacija napak – jamčevalni zahtevki – znižanje cene – spor majhne vrednosti
Ker je tožena stranka izvršeno delo tožeče stranke prevzela, ne da bi ga konkretizirano grajala z navedbo napak, je dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.
Ključni zatrjevani in v postopku neprerekani dejstvi sta torej bili: nastanek požara v toženčevih prostorih, ki se je razširil na tožnikove prostore in posledično nastanek škode v vtoževani višini. Na tako konkretiziran življenjski primer je v celoti mogoča oprava pravne abstrakcije (kar je delo sodišča, ne pa stranke).
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazloženost odločitve o stroških - stroškovnik
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa.
postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje – posebna pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti ni posebne pritožbe zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, saj je posebna pritožba dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi je postopek končan.
odmera odvetniške nagrade v nepravdnem postopku - vrednost spora - pridržanje v psihiatrični bolnišnici
V obravnavani zadevi glede na njeno naravo vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku. Za tak primer je v 2. odstavku 22. člena ZOdvT predpisano, da znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – odvetniški stroški – vrednost spornega predmeta
Ni mogoče ugotavljati vrednosti spornega predmeta po pravilih ZST-1, na katerega napotuje 1. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT. Treba je upoštevati ZOdvT kot specialni predpis. Ker v tovrstnih postopkih ni objektivnih meril za določitev vrednosti predmeta, bi bilo njeno določanje po prostem preudarku povsem arbitrarno. Zato 1. odstavek 22. člena ZOdvT ne preide v poštev za določanje vrednosti predmeta in je treba upoštevati 2. odstavek 22. člena tega zakona, ki določa, da je treba v takšnih primerih upoštevati kot vrednost spornega predmeta znesek 4.000,00 EUR.
pogodba o upravljanju – posel rednega upravljanja – pogodba o določitvi upravnika – potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju
Pogodba o določitvi upravnika je posel rednega upravljanja, zato za njeno veljavno sklenitev zadošča, da jo podpiše toliko etažnih lastnikov, da njihovi solastninski deleži na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah skupaj sestavljajo več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – dokazovanje
Tožnik je v dokaz svojih trditev, da je za toženo stranko opravljal delo voznika tovornega vozila, predložil tahografske lističe. Sodišče prve stopnje se do teh tahografskih lističev ni opredelilo, ampak je verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Ker ni ustrezno obrazložilo, zakaj je upoštevalo izpovedbe prič, ne pa predloženih listinskih dokazov, je sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da tožnik pri toženi stranki ni bil zaposlen oziroma da zanjo ni opravljal dela.
sodba na podlagi pripoznave – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Postopek mediacije ni del sodnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je (ob neuspešni mediaciji) v sodnem postopku izgubila.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 109, 109/1-1, 112, 112/2-2, 112/8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 15, 27.
razrešitev stečajnega upravitelja - začasni ukrep - začasen suspenz zaradi kazenskega postopka - skladnost z Ustavo RS - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
Določili drugega in osmega odstavka 112. člena ZFPPIPP urejata začasen ukrep zoper stečajnega upravitelja, zoper katerega teče kazenski postopek, v katerem pa še ni bila izdana pravnomočna sodba. Takšen začasni ukrep predstavlja institut suspenza, ki je urejen tudi v drugih predpisih, ki vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj takšne osebe v kazenskem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka v postopku reorganizacije ukinila tožnikovo delovno mesto, njegove naloge pa je v zvezi z večjimi investicijami prevzel delavec ustanovitelja tožene stranke, nekaj investicij in investicijskega vzdrževanja pa je ostalo v okviru tožene stranke in jih sedaj opravlja direktor tožene stranke. Poleg tega je direktor del nalog razporedil med druge delavce.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064362
ZPP člen 154, 154/3, 188, 188/2. OZ člen 1050.
poravnava – pogodba o poravnavi – umik tožbe – privolitev v umik – zapadlost terjatve
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
dokazovanje – načelo kontradiktornosti – načelo dispozitivnosti – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka dokazati, ter izvede tiste dokaze, ki so za odločitev bistvenega pomena. Čeprav upoštevamo načelo kontradiktornosti, vseh dokazov, ki so predlagani, ni dolžno izvesti.
Če tožnik s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za primer sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje o zakonskih zamudnih obresti ni dolžno odločiti.