OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086816
ZVPot člen 24, 24/1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - delna ničnost - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - denarna kazen
Naloga toženke ni bila, da bi tožnici napovedovala, kaj se bo konkretno in kdaj zgodilo, ampak ravno nasprotno, pojasniti bi ji morala, da tudi sama ne more vedeti, kaj se bo v času veljavnosti pogodbe (trideset let) lahko zgodilo na področju gibanja tečajev, zato bi jo morala opozoriti na obstoj neomejenega tveganja, ki ga prevzema.
Dobra vera, ki je samostojen razlog nepoštenosti v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, je obenem neločljiv del tudi prvih treh alinej 24. člena ZVPot.
Tudi pritožbeno sodišče ne vidi možnosti, da bi kreditna pogodba brez spornega pogodbenega pogoja, ki pomeni njeno bistveno sestavino (količina posojenega denarja, valuta posojenega denarja ter na to vezana obrestna mera), obstala. Takšna pogodba bi bila invalidna do te mere, da je ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Pritožbeno sodišče tudi ne najde pravne podlage, po kateri bi sodišče lahko poseglo v pogodbeno voljo strank, s tem da bi devizni kredit oziroma kredit z valutno klavzulo enostavno zamenjalo za evrskega.
V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe se toženki ničesar ne prepoveduje, zato izrek denarne kazni ni potreben.
S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki ga gre enačiti s težko nadomestljivo škodo tako v premoženjski kot nepremoženjski sferi.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - obseg stikov - stiki med očetom in otrokom - nasilje v družini - odtujevanje otroka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju celotnega spektra okoliščin določilo stike v obsegu, ki bodo odtujevanje preprečili, obenem pa se bodo otroci (sčasoma) lahko sprostili in do očeta zavzeli pozitiven odnos.
Sodišče prve stopnje je določilo (celo) širše stike, kot jih je predlagal CSD. Pritožbeno zavzemanje za še večji obseg stikov pa ni utemeljeno. Otroci potrebujejo mir in stabilnost, da bodo razrešili strahove in stiske, izhajajoče iz preteklih obremenjujočih ter nasilnih dogodkov v družini. Starša pa ustrezno strokovno pomoč. Poleg tega otroci daljše stike z očetom zavračajo in do njega gojijo zamere. Takšne okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujejo postopno širitev stikov. Otroci morajo najprej pridobiti zaupanje. Ta pot pa bo lažja ob pomoči strokovno usposobljene osebe, ki bo v času stikov tako otrokom kot tudi nasprotnemu udeležencu nudila podporo.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 351, 531/1, 351/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pravica do izjave - sodba presenečenja
Prepoved izdaje sodbe presenečanja je namenjena varstvu strankine pravice do izjave v primeru, ko kljub zadostni skrbnosti ni mogla računati na presojo po takšni pravni podlagi.
Postavitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka pomeni zahtevo, da sodišče odloči o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, ki v tem primeru ne pomeni več predhodnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku, ampak preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tožbi, za katerega pa sicer tožeči stranki, ni potrebno, da zanj posebej izkazuje pravni interes, kajti pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa in o vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloči obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi.
Sklenjena Pogodba predstavlja (tudi) t.i. podudeležbeno pogodbo kot družbeno pogodbo civilnega prava. Slednja sicer v slovenskem pravnem redu ni posebej urejena, vendar pa je dopustna. Pri njej gre za pogodbeno razmerje med tretjo osebo in imetnikom deleža v družbi ter si z njo udeleženca delita stroške nakupa deleža in dobiček (in izgubo) iz tega deleža, pri čemer lahko to razmerje nastane ob nastanku deleža ali kasneje. Pri podudeležbi ostaja imetnik deleža le eden (s tem se loči tudi od tihe družbe, kot jo je definiral 159. člen ZGD), pri čemer podudeleženec ni vložil sredstev v podjetje koga drugega, ampak v delež nekoga, ki je sam družbenik gospodarske družbe. Podudeležensko razmerje navzven, to je v sami gospodarski družbi ni vidno, niti ne vpliva na družbenikov položaj.
odločanje o brezplačni pravni pomoči - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Za odločanje o povrnitvi sredstev, izplačanih iz brezplačne pravne pomoči, v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in pridobi premoženje (48. člen ZBPP), ni pristojno pravdno sodišče, pač pa organ brezplačne pravne pomoči.
ZG člen 17a, 17a/2. ZPP člen 2, 2/2, 8, 21, 21/1. SPZ člen 28, 43, 43/3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 5, 5/2, 6, 6/2.
priposestovanje lastninske pravice - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - mejna obravnava
Tožnika namreč ne zahtevata ureditve sporne meje zaradi nejasnosti in neprepoznavnosti mejne linije, temveč lastninsko pravico na točno določenem delu zemljišča. Ker ne gre za primer, kot ga ureja prvi odstavek 21. člena ZPP, jima sodišče ne sme odreči sodnega varstva v pravdi, temveč mora o tožbenem zahtevku odločiti (drugi odstavek 2. člena ZPP). Tudi sicer po sodni praksi nepravdni postopek za ureditev meje ne predstavlja ovire za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
ZDR-1 člen 34, 37, 37, 46, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - informativni dokaz z izvedencem - škodljivo ravnanje - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - informacijska zasebnost delavcev
Toženka ne more biti uspešna s pritožbenim zatrjevanjem, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v tožnikov zapečateni službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške (informacijske) stroke onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva in preverbo zatrjevanih očitanih kršitev. Izvedba teh dokazov, za katere toženka tudi v pritožbi navaja, da so ključni za specifikacijo očitkov, predstavlja primer nedovoljenega informativnega (poizvedovalnega) dokaza, torej dokaza, katerega cilj je, da se razkrijejo dejstva, ki bi jih šele zatrjevala oziroma z njimi dopolnila trditve.
dopolnitev sklepa - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Dolžnik v stroškovniku ni priglasil stroškov pristopa na narok, kar pomeni, da jih ni uveljavljal in zaradi tega niso podani pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je šlo le za tehnično težavo, ko ni mogel plačati cestnine s kartico in ni imel gotovine, da je želel počakati na pomoč, pa ni nihče od osebja pristopil, da ni imel namena izogniti se plačilu ter da naj sodišče vpogleda videoposnetke s kraja. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
Ker je dolžnik v času od marca 2013 do marca 2022 v dogovoru z zakonito zastopnico upnikov skrbel za oba otroka (upnika) tako, da se je z njima ukvarjal in bil vpleten v njune vrtčevske ter šolske obveznosti, in je v tem času priskrbel del stanovanjskega problema ter stroškov bivanja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 283. člen OZ, ko je zaključilo, da je za ta čas šteti, da je dolžnik svojo preživninsko obveznost za oba upnika izpolnil.
URS člen 2, 22, 25, 74. ZDR-1 člen 4, 4/1, 62, 62/6. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 167. ZPIZ-2 člen 121, 121/1.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - sodba SEU
Odgovornost toženke zaradi ugotovljene zlorabe poslovnega modela ni le subsidiarna v smislu šestega odstavka 62. člena ZDR-1, niti ni le klasična odškodninska, temveč je odgovorna za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Tožnikovo prikrajšanje v obdobju njegovega formalnega delovnega razmerja z družbama A. d. o. o. in B. d. o. o. je zato sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju utemeljeno ugotavljalo v okviru reparacijskih zahtevkov iz delovnega razmerja. Enako velja za prikrajšanje, ki se nanaša na obdobje, za katero mu je bil pravnomočno prisojen obstoj delovnega razmerja s toženko. Le na tak način je namreč saniran položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi ugotovljene zlorabe.
Toženka je odgovorna tožniku za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pri čemer je sodišče prve stopnje višino prikrajšanja pravilno ugotavljalo upoštevaje dejansko prejete prejemke tožnika v vtoževanem obdobju (plačila formalnih delodajalk in denarno nadomestilo za brezposelnost) in povprečne prejemke primerljivih delavcev toženke (delovno mesto KV LTD viličarist, od 1. 3. 2019 dalje pa voznik tovornih vozil).
Izrek odvzema predmetov ima temelj izključno v njegovi izvršitvi kaznivega dejanja, zato gre za upravičen varnostni ukrep, ne oziraje se na to, ali obsojencu povzroča nevšečnosti. Slednjega bi se bilo treba zavedati pred odločitvijo za izvršitev kaznivega dejanja.
Prav ima sodišče prve stopnje, da gre glede na težo kaznivega dejanja, njegove škodljive posledice in nevarnost ponovne uporabe mobilnega telefona v tovrstne namene za nujen in sorazmeren ukrep. To velja še zlasti upoštevaje, da so bile vsebine osebne narave (ki niso povezane s kaznivim dejanjem), prenesene na poseben podatkovni medij in vrnjene obsojencu, v obsegu, kolikor je to bilo mogoče. Tako zagovornik ne more uspeti z navedbami, da ima obsojenec na telefonu fotografije prijateljev, ki so padli v vojni.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 254, 254/3, 286, 286/1, 286/2, 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - naklep ali huda malomarnost - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - bolezen delavca - izguba zaupanja
Tožnikovo funkcioniranje v času trajanja disociativne fuge dne 12. 4. 2024 (pred zapustitvijo delovnega mesta pa vse do vrnitve) je bilo do te mere okrnjeno, da ni bil sposoben razumeti, da med delom ne sme zapuščati delovnega mesta oziroma pustiti objekta nezavarovanega, saj je bila pri njem prisotna disociativna simptomatika in ni bil sposoben integrirati podatkov iz okolja ter na osnovi tako zbranih podatkov načrtovati svoje vedenje. V času trajanja disociativne fuge tožnik ni bil sposoben predvideti morebitnih dolgoročnih ali odloženih posledic lastnih odločitev ter jih upoštevati pri sprejemanju odločitev samih, kakor tudi ni bil sposoben načrtovati svojega vedenja ter upoštevati (ne)skladnosti odločitev za lastno vedenje z normami, ki veljajo v okviru organiziranega delovnega procesa. Ugotovljena odsotnost voljne komponente ravnanja (sposobnosti razumeti pravi pomen svojih dejanj) utemeljuje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik dne 12. 3. 2024 ni ravnal naklepno ali hudo malomarno, kar pomeni, da ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
V ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca.
Kot okoliščina za sodno razvezo ne more biti upoštevna izguba zaupanja, ki je posledica bolezni na strani delavca.
postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - nastanek neznatne škode - lastninska pravica na nepremičnini - izvrševanje lastninske pravice - razpolaganje z nepremičnino
Tako kot predpostavka verjetno izkazane nevarnosti razpolaganja s premoženjem (drugi odstavek 270. člena ZIZ) tudi predpostavka neznatne škode služi vzpostavitvi ravnotežja med upnikovo pravico do sodnega varstva in dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Sodišče je v presoji pravilno izhajalo iz vsebine lastninskih upravičenj glede na naravo stvari in pravic, ki so predmet zavarovanja. Ključna za presojo tako ni bila ohranitev možnosti pridobivanja dohodkov za preživljanje, ampak ohranitev nadaljnjega izvrševanja lastninskih upravičenj na način, kot so jih toženci izvrševali pred izdajo začasne odredbe.
Po utrjenem stališču ustavnosodne presoje se v razmerjih med prirejenimi subjekti tehtanje nasprotujočih pravic opravi po metodi praktične konkordance in ne testa sorazmernosti. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake od nasproti si stoječih pravic zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve človekove pravice drugega. Presoja terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - hišni predalčnik - naslov, vpisan v sodnem registru - potek roka za odgovor na tožbo - obvestilo o pošiljki
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki. Ugotovitve, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 14. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in ga je torej slednja prejela, pritožba ne izpodbija. Ker je tožena stranka prejela obvestilo, iz njega pa izhaja, kdaj je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in kdaj začne teči rok za prevzem, je slednja ob zahtevani skrbnosti vsekakor lahko tudi sama izračunala kdaj v primeru neprevzema sodnega pisanja nastopi fikcija vročitve.
ZPP člen 219a, 219a-1, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju - zavarovalnina za invalidnost - invalidnost - splošni zavarovalni pogoji - trajna invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - postavitev drugega izvedenca
Uporaba prava je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Tožnik se je v postopku pred sodiščem prve stopnje skliceval na izvedensko mnenje dr. B. B., izdelano v drugem sodnem postopku, in predlagal, da ga sodišče uporabi tudi v tem postopku. Ker se je s tem strinjala tudi tožena stranka, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje pravilno uporabilo kot dokazno sredstvo (1. točka 219.a člena ZPP). Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal nobenih navedb, s katerimi bi oporekal navedenemu izvedenskemu mnenju ali utemeljeval potrebo po njegovi dopolnitvi ali postavitvi drugega izvedenca (254. člen ZPP).
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - načelo vzajemnega priznavanja
Pritožbeno sodišče, glede na 5. člen Okvirnega sklepa 2005/214/PZ z dne 24.2.2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in glede na 2. točko prvega odstavka 188. člena ZSKZDČEU-1, ugotavlja, da se denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu (kot v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek po Zakonu o pravilih v cestnem prometu), priznajo in izvršijo brez ugotavljanja dvojne kaznivosti ter storilec ne more uspeti z navedbami, da ne bi bil sankcioniran po avstrijskem zakonu.