CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055525
ZPP člen 409, 409/4. ZNP-1 člen 216. DZ člen 290. ZZZDR člen 107.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - postavitev kolizijskega skrbnika - varstvo koristi otroka - zakoniti zastopnik otroka - dolgotrajnost postopka - konfliktnost med starši - kolizija interesov - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - dokončanje že začetih postopkov
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da dolgotrajen postopek, ki je obremenjen s številnimi začasnimi odredbami, ki jih vlagata tako oče kot mati deklice, ki drug drugemu ne priznavata ustreznih starševskih kapacitet, kaže na njun izjemno konflikten medsebojni odnos. Oče si želi vzpostavitve stikov z 12-letno hčerko, ki jih zadnja štiri leta nima, mati vzpostavitvi kakršnihkoli stikov vztrajno nasprotuje, tudi z neutemeljenimi predlogi za izločitev sodnice in sodnega izvedenca, kadar dobi občutek, da je v njenih prizadevanjih za ukinitev stikov ne podpirajo. Zato se je sodišču prve stopnje utemeljeno zastavilo vprašanje, ali je v takšnih okoliščinah mati sposobna dati prednost interesom deklice po vzpostavitvi stikov z očetom in dokončanju tega zares dolgotrajnega postopka, kar vse je potrebno zaradi varstva dekličinih koristi.
Preslepitev, kot zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, se kaže v vedenju storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Preslepitev predstavlja torej izvršitveno ravnanje, ki mora biti konkretizirano z navedbo in opisom takšnih dejanskih okoliščin, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične in ali, da je storilec zavestno prikrival dejanske okoliščine, iz katerih izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil ali da jih ne bo mogel izpolniti. V obravnavani zadevi pa takšen opis preslepitvenega namena pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla ni konkretiziran.
kreditna kartica - vračilo denarja - izvedba naroka v odsotnosti stranke
Toženec na narok ni pristopil, niti ni sodišču poslal nobenega opravičila ali prošnje za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem ravnalo pravilno, ko je narok kljub temu opravilo.
delo v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Kot je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, obsežno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, je obsojenec v vsem letu 2020 opravil le 84 ur dela od naloženih 480 ur. Po številnih poizvedovanjih in urgencah ter kljub dopisom obsojencu, da je dolžan opraviti delo v splošno korist in je bil opozorjen tudi na iztekanje roka za opravo dela v splošno korist ter opozorjen, da se mu lahko kazen zapora izreče, obsojenec v vsem letu 2021 ni opravil niti ene ure dela v splošno korist.
stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - odločitev o stroških postopka v sodbi - odločitev po temelju - pravnomočnost odločitve - izvensodna poravnava - sklenitev izvensodne poravnave - umik tožbe - poseben sklep o višini stroškov - dolžnost plačila stroškov
Pritožbene navedbe toženke, da je bila med pravdnima strankama po 30. 9. 2021 sklenjena izvensodna poravnava in da je odločitev sodišča prve stopnje zato nerazumljiva, so neutemeljene. Med pravdnima strankama je sicer res bila sklenjena izvensodna poravnava, ki med drugim določa, da se upnik (tožnica) zavezuje v 8 delovnih dneh po sklenitvi poravnave pri pristojnem sodišču umakniti vtoževane zahtevke pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v naštetih zadevah, med njimi tudi v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da je bilo v predmetnem postopku o zahtevku že pravnomočno odločeno in zato umik tožbe v skladu s 188. členom ZPP v času sklenitve poravnave ni bil več mogoč. Posledično izvensodna poravnava na predmetni postopek nima vpliva.
ZPP člen 3, 3/2, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-7, 360, 360/1. OZ člen 6, 6/1. ZARSS člen 15, 15/2.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vročanje sodnih pisanj - poziv za odgovor na tožbo - dokaz o opravljeni vročitvi - vročilnica - vsebina pošiljke - zapis vsebine pošiljke - vročilnica kot javna listina - dokazna moč javne listine - sprejem sodnih pošiljk - skrbnost dobrega gospodarstvenika - skrben pregled vsebine ovojnice - dolžnost preverjanja - manjkajoče listine - postopek mediacije - soglasje za mediacijo - prosto razpolaganje strank z zahtevki - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Na kuverti, v kateri je bila tožba s prilogami in formularnji, je označeno, da je sodišče prve stopnje toženki poslalo: (1) povabilo k postopku mediacije - obrazec m.poziv_g_v3, (2) soglasje k začetku mediacije - obrazec m.sogl-pod_v1, (3) poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec g.Odg-smv_d5, (4) tožbo s prilogami, (5) brošuro in (6) obvestilo (da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo).
Vsak pravni subjekt se zaveda ali pa se mora zavedati strogosti posledic neupoštevanja določil pravdnega postopka. Zato skrbnost dobrega gospodarstvenika od naslovnika zahteva preverbo listin, ki se nahajajo v sodni pošiljki. In če v sodni pošiljki ni listin, ki so na njej navedene, mora naslovnik ustrezno ukrepati in od sodišča zahtevati dostavo manjkajočih listin. Tega pa toženka ni storila.
Predlog za izvajanje dokazov bi utegnil biti utemeljen kvečjemu k navedbam, da je toženka od sodišča poskusila pridobiti podatke o tem, zakaj ji niso bili dostavljeni vsi obrazci, ki so na kuverti citirani, pa je sodišče to njeno zahtevo zavrnilo. Česa takega pa toženka ni zatrjevala.
sodna taksa - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Tožnica ni plačala naložene ji sodne takse, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP, na katero je bila tožnica v plačilnem nalogu posebej opozorjena, štelo tožničino tožbo za umaknjeno in posledično odločilo, da se postopek ustavi.
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00053550
ZEKom-1 člen 24, 24/1, 24/2, 24/3. OZ člen 178, 179.
umik izjave - objava sodbe - odškodninski zahtevek - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - osebnostne pravice - interes javnosti - poseg v svobodo izražanja - okrnitev ugleda - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - povprečen bralec - zaničevalni namen - javni uslužbenec - uporaba radiofrekvenčnega spektra - radijska frekvenca - dodelitev radijske frekvence - izsiljevanje
V sporih, v katerih se ena od strank sklicuje na pravico do ugleda, nasprotna stranka pa na svobodo izražanja, je treba upoštevati vse okoliščine, pomembne za uravnoteženje obeh varovanih interesov. Tako mora sodišče ovrednotiti položaj vsake od strani kot nosilcev nasprotnih interesov, vsebino objave ter naravo in strogost sankcije. Pri presoji vsebine izjave je pomembno, - ali je obravnavana tema v interesu javnosti oziroma na kakšen način in v kakšni meri prispeva k razpravi v splošnem interesu, - ali je sporna izjava o dejstvih resnična oziroma ali je bila ustrezno preverjena in objavljena v dobri veri, - ali ima izraženo mnenje oziroma vrednostna sodba dovolj podlage v dejstvih, - kakšen je kontekst sporne izjave, - da sta varovana tudi oblika in slog poročanja.
Meje sprejemljive kritike so v pomembni meri odvisne od družbene vloge tistega, ki ga zadevajo. Človek, ki se odloči za javno funkcijo oziroma nastopanje, vzbuja večji interes javnosti. Zato mora vzeti to v zakup in mora biti v večji meri pripravljen na kritične in neprijetne besede, še posebej, če gre za poročanje o zadevah v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.
Besede in dejanja javnih uslužbencev sicer niso tako široko izpostavljena očem javnosti, kot to velja za dejanja politikov, a morajo kljub temu v zvezi z opravljanjem svoje službe trpeti večji obseg sprejemljive kritike kot zasebni subjekti.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki otroka s staršem - sprememba izvajanja stikov - kraj izvajanja stikov
Odločitev o kraju in času zaključka stika med vikendom, ki ga sin preživlja z očetom, resda ni posebej obrazložena, a gre ob dejstvu, da je sin star petnajst let in da navedeno ni bilo posebej problematizirano, za okoliščino postranskega pomena. Ne gre za tako pomembno dejstvo, da bi pomanjkljivost narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost - pogoji za veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oporočiteljeva volja - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - instrukcijski rok - pravica do izjave - dokazna ocena
Nihče od prisotnih na naroku ni napovedal dostopa do zvočnega posnetka. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožencu ni bila dana možnost dostopa do zvočnega posnetka, saj mu je bila dana, pa jo je zavrnil.
Pravica do izjave tožencu ni bila kršena, saj mu je bil dostop do zvočnega posnetka omogočen v postopku pred sodiščem prve stopnje, omogočen pa mu je bil tudi v pritožbenem postopku, kar pomeni, da bi se toženec s posnetkom lahko seznanil ter svoje očitke v pritožbi konkretno pojasnil.
Priče v običajnih, vsakdanjih, domačih in osebi znanih okoliščinah, vrzeli v mentalnih sposobnostih zapustnice, togosti njenih miselnih procesov, izražanja pavšalnih odgovorov, sugestibilnosti v situacijah odvisnosti od drugih ter površnega sodelovanja v pogovorih niso mogle zaznati, ker za sodelovanje v pogovorih o vsakdanjih stvareh ni bilo potrebno aktivirati tako imenovanih višjih razumskih dejavnosti.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1. ZSpo člen 17, 64, 64/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - domneva lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - lastninjenje športnega objekta - pretekla raba - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje
Čeprav 64. člen ZSpo omenja le športne objekte (torej tisto, kar stoji na nepremičnini), je sodna praksa zavzela stališče, da se lastninjenje po tej določbi, nanaša tudi na zemljišča. Vendar pa gre pri tem le za zemljišča, na katerih stojijo športni objekti. Nepremičnine, na katerih ni športnih objektov in posledično ne služijo športni dejavnosti, se zato niso lastninile po 64. členu ZSpo.
Ker sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi navedenih dokazov ni izvedlo, razlogov za to pa v obrazložitvi sklepa tudi ni navedlo, predlagateljica z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznih predlogov ni bila seznanjena. S tem ji je bila odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev že sama po sebi terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela sklepa (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč pomanjkljivosti glede razlogov ne more sanirati s tem, da bi razloge za neizvedbo dokazov pisalo samo. Vprašanje, ali bo določen dokaz izveden ali ne, je namreč tudi stvar dokazne presoje sodišča prve stopnje in sodi v sfero dejanskega stanja.
začasna ureditev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo
Materine pritožbene navedbe o očetovem manipuliranju z otrokom in o odtujevanju od matere niso izkazane. Številna mnenja, na katera se sklicuje v pritožbi, so bila podana na podlagi njenih navedb in ne da bi strokovnjaki opravili razgovor z otrokom in/ali z očetom. Kot taka ne morejo nuditi dovolj zanesljive opore za sklepanje o otrokovi ogroženosti. Tudi zaslišanje oseb, ki so podala ta mnenja, zato ni bilo potrebno.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vročitev sodnih pisanj - osebna vročitev - rok za izdajo sklepa
S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Zmotno je namreč stališče, da v primeru, če ima obdolženec zagovornika, ZKP ne zahteva osebne vročitve sodnih pisanj obdolžencu. In ker obdolženec sodnih pisanj (vabil na glavne obravnave, sodb, plačilnih nalogov...) ni dvigoval, kljub številnim obvestilom pošte (točka 5 in 6 izpodbijanega sklepa), je bilo sodišče primorano opraviti vročitev preko detektivke.
URS člen 25. ZPP člen 105a, 116, 116/1, 117, 120, 120/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo dejanja v postopku - domneva umika revizije - neplačilo sodne takse - neplačilo preostanka sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Upravičen vzrok za zamudo je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.
Z delnim plačilom sodne takse ni zadoščeno obveznosti taksnega zavezanca, da takso plača v postavljenem roku. Drži, da je sodna praksa odstopila od doslednega upoštevanja tega pravila, vendar le v primerih, kjer je zaradi očitnih pomot pri vnosu zneskov oziroma nakazilih prišlo do minimalnih in zanemarljivih razlik med dolgovano in plačano takso.
1/3 prepozno plačane dolgovane sodne takse ni minimalni znesek, ki bi omajal zakonsko domnevo o umiku pravnega sredstva zaradi zamude s plačilom sodne takse.
etažna lastnina - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - priključitev na elektrodistribucijsko omrežje - predkupna pravica - predhodno vprašanje
Ker je za ugotavljanje lastninske pravice predviden splošni postopek in poseben postopek ni predpisan, je sodišče prve stopnje to predhodno vprašanje lahko rešilo samo na podlagi ugovora nasprotnih udeležencev.
potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - odmera stroškov izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - odprava pomanjkljivosti - pravica izvedenca do nagrade
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 59, 59/2, 84. ODZ paragraf 948. ZPP člen 285, 286.
premoženjska razmerja - darilo - vrnitev darila - velika nehvaležnost - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - prekluzija
Šele po prenehanju zakonske skupnosti se ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju, zato ni relevantno kdo odplačuje kredite po prenehanju življenjske skupnosti.
ZOdv člen 17, 17/5. ZPP člen 82, 82/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/2.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - znižanje nagrade odvetnika - namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila
Nagrada za delo začasne zastopnice v konkretnem primeru ne bo krita iz proračunskih sredstev, temveč iz zneska predujma, ki ga je založil upnik. Posledično dolžniku postavljene začasne zastopnice ni mogoče enačiti z odvetniki, ki so postavljeni po uradni dolžnosti, in odvetniki, ki so postavljeni za nudenje brezplačne pravne pomoči, in zanjo tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini ene polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialni položaj - premoženjske razmere - preživninska obveznost - prihodki - osebni stečaj - gotovina - davčni organ - upniki - direktor družbe - neodplačni prenos premoženja - zemljiški dolg - odločilna dejstva - metodološki napotek - dokazno breme - negativno dejstvo
Glede na potrebe nasprotnega udeleženca ter upoštevaje dejstvo, da predlagatelj nima stikov z otrokom, ne hodi z njim na dopust, izlete in podobno, na zakoniti zastopnici pa je v celoti vsakodnevna skrb za nasprotnega udeleženca, je pravilen zaključek, da preživnina, ki je naložena predlagatelju v višini okoli 420 EUR, kar predstavlja nekaj več kot 61 % potreb nasprotnega udeleženca, kljub dodatnim preživninskim obveznostim predlagatelja, ni pretirana.
Sukcesivnost pri odločanju o vseh zahtevkih (primarno in podredno postavljenih) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje. Drugače kot pri eventualnem sosporništvu (prvi odstavek 192. člena ZPP), sodišče o vseh zahtevkih (v primeru, da primarnemu zahtevku ne ugodi) odloči z isto odločbo. Takšno je stališče teorije in sodne prakse. Tudi če to ne bi nujno veljalo, temveč bi bilo dopustno ločeno odločanje o primarnem in podrejenih zahtevkih, pa bi z vidika pravne varnosti in pravice do sodnega varstva že možnost, da bo o vseh zahtevkih razsojeno z eno odločbo, zahtevala, da se ob obstoju takšne negotovosti morebitnim stranskim intervenientom udeležbo dovoli že od začetka (pod pogojem, da za to izkažejo pravni interes).