Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninska doba - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Kot ključno je izpostaviti, da tožnikov zahtevek v uveljavljenem obdobju od 10. 5. 1979 do 13. 10. 1980 ni mogel biti uspešen v zatrjevanju lastništva, saj je kot je pravilno ugotovilo sodišče, tožnikov oče umrl šele 13. 10. 1980. Prav tako tožnika ni mogoče šteti kot nosilca kmetije, ker je bila v spornem obdobju nosilka kmetije njegova mati, kar je potrdil tudi tožnik. Tožnikov delež kmetije po zapuščini obsega le 0,5 ha, kar upoštevajoč uveljavljeno sodno prakso ne zadostuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki omogoča preživetje in socialno varnost za starost.
Tožniku ni mogoče ugoditi niti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot edini oziroma glavni poklic, saj se je v tem obdobju izobraževal v šolskem centru A., kar potrjuje tako listine, kot tožnik. Nenazadnje pa tožnik v obdobju od 10. 5. 1979 do 31. 12. 1983 ni imel statusa opredeljenega v 17. členu ZSZK, ki bi mu omogočil priznanje zavarovalne dobe, ki je namenjeno le za osebe, ki so le kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezane za davke od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
stiki - izvrševanje stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiki med počitnicami - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvedenec klinične psihologije - preživninsko breme pravdnih strank - življenjske potrebe otroka
V korist otroka je, da se sledi načelu kontinuitete vzgoje in varstva. To kaže prekiniti res le v hudih oz. skrajnih primerih. Tudi pritožnik sam priznava, da obravnavani ni tak, čeprav se takega scenarija boji. A sodba sodišča ne more biti oprta na hipotetičnost najslabšega možnega scenarije. Tudi ne drži pritožnikov očitek, da sam kot nerezidenčni roditelj za bolj kvalitetne stike in manj odpora pri otroku ne bi mogel storiti popolnoma nič.
stranka postopka - smrt stranke med postopkom - dediči - zastaranje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - odločba ZPIZ - subjektivni zastaralni rok
Tožniku je bila znana višina materialne škode, ko je prejel odločbo ZPIZ (6. 6. 2012), kar pomeni, da je bila tožba z dne 13. 5. 2015 vložena pravočasno.
ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
vknjižba neprave stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - pogoji za dovoljenost vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pravno nasledstvo družbe - univerzalni pravni naslednik družbe
Na podlagi pogodbe o izčlenitvi je drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - podaljšanje - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - razpis naroka
ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja po poteku tega, niti na predlog dolžnika niti na predlog upravitelja, niti tega sodišče ne more storiti samo po uradni dolžnosti, kot to meni pritožnik.
zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek
Tožbeni zahtevki so v socialnih sporih pogojeni in uokvirjeni s predmetom predhodnega odločanja. V konkretnem sporu to pomeni, da se vsebinsko presojanje in odločanje o pravici do vdovske pokojnine lahko nanaša zgolj na ugotavljanje popolne nezmožnosti za delo in na priznanje pravice do vdovske pokojnine na tej podlagi. To je v obsegu kot je bilo odločeno v predsodnem postopku, ne pa o pravici do vdovske pokojnine, na kateri drugi podlagi.
Ker sodišče prve stopnje v takšnem obsegu izpodbijanih odločb ni presojalo, niti ni odločilo o tožbenem zahtevku, bo to storilo v nadaljnjem postopku. V ta namen bo izvedlo ustrezni dokazni postopek in na podlagi izvedenih dokazov, v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1, presodilo pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej ali je pri tožnici prišlo do popolne nezmožnosti za delo in ali je na tej podlagi upravičena do vdovske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053909
ZDR-1 člen 34, 35, 43, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivda
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je škoda tožniku nastala brez njene krivde, saj je delo organizirala na varen način (43. čl. ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), da pa tožnik ni spoštoval predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj dela ni opravljal pazljivo, tako da bi zavaroval svoje življenje in zdravje, s tem pa je ravnal v nasprotju z določbo 35. člena ZDR-1 in 12. členom ZVZD-1, poleg tega pa tudi ni upošteval navodil tožene stranke za opravljanje dela, ki jih je po določbi 34. člena ZDR-1 dolžan spoštovati, je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - potni stroški pooblaščenca - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - sedež odvetnika - delovno območje sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - kilometrina - nagrada za čas potovanja
Večinska sodna praksa kot potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP priznava le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, kot pravilno opozarja pritožnica. Tožnica ima sedež v A., njen pooblaščenec pa je odvetnik v Ljubljani. Drži tudi pritožbeno stališče, da 22. člen Ustave daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, da pa to ne pomeni, da mora nasprotna stranka nositi stroške v pravdi uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Prav tako drži, da iz v pritožbi citirane sodne prakse izhaja, da bi morala tožnica že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj je ta spor tako zahteven, da je na naroke moral prihajati njen pooblaščenec iz Ljubljane in zakaj ga ne bi mogel nadomestiti odvetnik z območja Krškega. Te okoliščine je tožnica sicer navedla, a šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno. Glede na določilo 7. točke drugega odstavka 366. člena ZPP pa je odgovor na pritožbo v tem sporu tudi neupoštevna vloga.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
ZPP člen 236a, 236a/6, 236a/7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje priče - pisna izjava priče
V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.
To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.
Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na podlagi takih navedb sprejeti drugačno odločitev glede preklica.
ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZVZD-1 člen 5, 12, 19, 50. OZ člen 6, 10, 186, 186/3, 922, 922/3. ZDR-1 člen 45.
soprispevek delavca k škodnemu dogodku - opustitev dolžne skrbnosti - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - zagotovitev ustrezne delovne opreme - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je upoštevaje določbi 12. in 50. člena ZVZD-1 ugotovilo, da imajo tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in so delo dolžni opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Ker je tožnik vztrajal, da bo nosil svoje čevlje, čeprav je tekom postopka zatrjeval, da niso bili primerni, ter o (predčasni) obrabljenosti svojih čevljev ni obvestil delodajalca, je pravilno ocenilo, da je tožnik opustil dolžno skrbnost, ki se od delavca pričakuje.
Glede na vse zgoraj navedeno, je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek po mnenju sodišča prve stopnje primerno ocenilo na 30%.
ZFPPIPP člen 150, 152, 152/1. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - opravljanje procesnih dejanj - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo.
Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontraditktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk
ZP-1 ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk moralo poslati storilcu v izjasnitev pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila.
stroški postopka - delna sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila v tej zadevi izdana delna sodba na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka v višini 1.870,94 EUR in tudi že naloženi stroški pravdnega postopka v višini 336,00 EUR. Tako je v nadaljevanju presojalo razliko od vtoževanega zneska 7.690,00 EUR, to je 5.819,06 EUR. S tem zahtevkom tožnik ni uspel. Zato je skladno z OT in 155. členom ZPP pravilno ugotovilo, kateri stroški tožene stranke so bili v postopku potrebni in skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da ji jih tožnik povrne.