razdelitev posebne razdelitvene mase - poplačilo ločitvenega upnika - stroški stečajnega postopka - splošna in posebna stečajna masa - razdelitvena masa - ključ delitve
Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.
določitev višine preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - delovne in zaposlitvene zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pomanjkljiva dokazna ocena - opredelitev do vseh izvedenih listinskih dokazov
Ob upoštevanju nekoliko boljšega materialnega položaja matere in njenega potencialno neizkoriščenega vira dohodka zaradi možnosti oddajanja druge garaže v najem, stroškov s prevozom na stike na strani nasprotnega udeleženca ter dejstva, da so na Hrvaškem plače nižje od slovenskih, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena takšna, da predlagateljica krije 60%, nasprotni udeleženec pa 40% potreb mladoletnih otrok (189. člen DZ).
vzrok začasne nezmožnosti za delo - pravnomočna odločba
če bi tožnik uveljavljal spremembo vzroka bolniškega staleža za drugo obdobje, o katerem še ne bi bilo odločeno s pravnomočnima odločbama, ne glede na to, da bi se ta nanašal na isti sporni dogodek, ne bi bilo nobene procesne ovire za vsebinsko obravnavanje zadeve in za ponovno ugotavljanje vzroka začasne nezmožnosti za delo in za ugotovitev drugačnega vzroka, v kolikor bi to bilo ugotovljeno v dokaznem postopku.
V nobenem primeru, če je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, pa z novo odločbo ni mogoče poseči v prej izdano odločbo oziroma ponovno odločiti o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila tožniku že priznana s pravnomočno odločbo.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razlogi za izpodbijanje - cenitev nepremične - nepravilna cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sklep o domiku in izročitvi nepremičnine je mogoče izpodbijati zgolj zaradi nepravilnosti pri dražbi ter zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na napake pri cenitvi oziroma ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pritožnica v tej fazi postopka ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedenec psihiatrične stroke - trajanje varnostnega ukrepa - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ostale pritožbene navedbe zagovornika, pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje tudi navedlo, da sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna, kot to izhaja iz izreka napadenega sklepa in njegovih razlogov v točki 71.
motenje posesti - posestni spor - gradnja na tujem - ograja ob javni poti - zavrnjen dokaz - opredelitev do relevantnih navedb - konkretizacija dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - primeren dokazni predlog - fotografija - listinski dokaz - ekonomski interes
Drugi dokazi, razen ogleda, bi bili s spoznavnega stališča očitno inferiorni in zgolj indični v primerjavi s fotografijami. Izpovedbe prič bi sodišču predstavile le to, kaj določene osebe menijo ali zatrjujejo o stanju poti in možnosti vožnje, iz fotografij pa se to stanje neposredno vidi in ga lahko sodišče samo ovrednoti.
Stanje poti se ni bistveno spremenilo oziroma sprememba, četudi povzroča škarpa pri vožnji občutek utesnjenosti in obstaja možnost poškodbe vozila, ni takšna oziroma tolikšna, da bi šlo za pravnorelevantno spremembo posestnega stanja.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 48, 121, 121/1. ZPP člen 206, 206/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna procesna legitimacija upnika - pomanjkljivi razlogi za odločitev - pogoji za prekinitev postopka - smiselna uporaba ZPP v stečaju - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je sicer dopustna, vendar pa je pri tem, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, treba pravila ZPP na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljati le smiselno. Pri tem pa mora sodišče prve stopnje tudi presoditi, ali in v kolikšni meri bo s tem kršena upnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vse ob upoštevanju temeljnih načel stečajnega postopka.
Na odločitev pomembno vpliva upnikova ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V postopkih zaradi insolventnosti je eno od temeljnih načel postopka tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. Po oceni višjega sodišča pa ta pravica glede na okoliščine konkretnega primera prevlada in zato stečajnega postopka ni dopustno prekiniti.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na podlagi takih navedb sprejeti drugačno odločitev glede preklica.
ZFPPIPP člen 150, 152, 152/1. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - opravljanje procesnih dejanj - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo.
ZPP člen 236a, 236a/6, 236a/7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje priče - pisna izjava priče
V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.
To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.
Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - joint venture - plačilo za opravljena dela - podjemna pogodba - sprejem ponudbe - notranje razmerje - razdelitev stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - utemeljenost tožbenega zahtevka
Stranka je stvarno legitimirana, če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če sta podani aktivna in pasivna stvarna legitimacija, je treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Za odločitev v tem postopku je pravno odločilo le, kakšne dogovore so za potrebe vzpostavitve projekta njegovi predstavniki sklenili s tožečo stranko. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da notranja, medsebojna razmerja in dogovori med predstavniki projekta na razmerje med predstavniki projekta in tožečo stranko ne vplivajo. Zato za odločitev ni pravno odločilno, kako so si deležniki projekta z notranjim dogovorom razdelili plačilo stroškov povezanih z njegovo vzpostavitvijo. V kolikor dogovori s tožečo stranko niso bili v skladu z njihovimi notranjimi dogovori, tega posamezni predstavnik projekta ne more uveljavljati nasproti tožeči stranki. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da skladno z dogovorom med predstavniki projekta stroškov povezanih z izdelavo grafično video - animacije tožeči stranki ni dolžna plačati.
Če dokazna ocena ne sledi vsebini listin, temveč je plod vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, to ne predstavlja kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nestrinjanje tožene stranke z dokazno oceno sodišča prve stopnje o obstoju ali neobstoju pravno odločilnih dejstev pa, kot je že bilo pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - potni stroški pooblaščenca - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - sedež odvetnika - delovno območje sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - kilometrina - nagrada za čas potovanja
Večinska sodna praksa kot potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP priznava le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, kot pravilno opozarja pritožnica. Tožnica ima sedež v A., njen pooblaščenec pa je odvetnik v Ljubljani. Drži tudi pritožbeno stališče, da 22. člen Ustave daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, da pa to ne pomeni, da mora nasprotna stranka nositi stroške v pravdi uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Prav tako drži, da iz v pritožbi citirane sodne prakse izhaja, da bi morala tožnica že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj je ta spor tako zahteven, da je na naroke moral prihajati njen pooblaščenec iz Ljubljane in zakaj ga ne bi mogel nadomestiti odvetnik z območja Krškega. Te okoliščine je tožnica sicer navedla, a šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno. Glede na določilo 7. točke drugega odstavka 366. člena ZPP pa je odgovor na pritožbo v tem sporu tudi neupoštevna vloga.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontraditktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk
ZP-1 ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk moralo poslati storilcu v izjasnitev pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - postopek o prekršku
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.