KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054325
KZ-1 člen 20, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 18, 18/1, 269, 269/1, 269/1-2, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - sostorilstvo - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - prosta presoja dokazov
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da iz konkretnega opisa obtoženemu A. A. očitanega kaznivega dejanja ne izhaja opis ravnanj, ki bi imela za posledico preusmeritev sredstev na družbo P. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je namreč iz konkretnega opisa očitanega kaznivega dejanja izostal opis ravnanja in njegove pojavne oblike v realnosti in sicer kako oz. na kakšen način je obtoženi preusmeril prihodke in s tem ravnal v nasprotju z interesi družbe N. d.d. in katera so tista dejanja, za katera je bil obtoženi pooblaščen in jih je opravil v nasprotju z interesi družbe oz. jih ni opravil v interesu družbe. Le na določno opisan način, ki pa je v konkretnem primeru izostal, je po oceni pritožbenega sodišča očitek obtožencu preverljiv.
Zmotno pa je stališče pritožnika, da mora biti oškodovalni namen kot izrecen zakonski znak v opisu dejanja konkretno opredeljen, v konkretnem primeru opisani zakonski znak direktnega naklepa, in sicer v obliki oškodovalnega namena, je subjektivni zakonski znak. Subjektivni zakonski znaki so namreč del notranjega sveta storilca in ko je posamezen znak kaznivega dejanja, še zlasti pri navajanju t.i. subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Prav določen oškodovalni namen kot zakonski znak, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena sodišče navede v obrazložitvi. Na namen se namreč sklepa na podlagi indicev oz. posrednih dokazov, kar pomeni, da se dokazuje. Dokazna ocena pa je del obrazložitve sodbe in ne njenega izreka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - zapuščina - premoženje zapustnika
Sodna praksa, ki jo pritožnika navajata, potrjuje stališče pritožnikov, da mora tisti, ki trdi, da določeno premoženje, ki ga zapustnica v trenutku smrti ni imela več, kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna. Vendar pritožba spregleda, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, ker je dedinja v dokaz svojih trditev predložila pisna dokazila. Trditveno in dokazno breme je zato prešlo na ostale dediče, med njimi tudi na pritožnika, ki zatrjujeta, da je terjatev iz naslova posojila zastarala oziroma da si A. A. dvignjenega zneska ni prisvojil.
denarne terjatve - stroški prevoza - javni prevoz - odpoved zahtevkom - pritožbene novote - voznik tovornega vozila - plačilo za nadurno delo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožnik z javnim prevozom, ki traja med tri do štiri ure v eno smer, ne bi mogel priti pravočasno na delo. Povračilo stroškov je oprlo na pravilno pravno podlago: v pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili za uporabo Kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu RS, ta glede stroškov prevoza napotuje na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, po Uredbi pa se v primeru, če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer. V tej višini je priznalo stroške prevoza od kraja prebivališča, iz katerega se je tožnik vozil na delo, do sedeža toženca, ter mu utemeljeno prisodilo razliko med tako izračunanimi in že izplačanimi stroški.
URS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 17, 35, 51, 51/1.. OZ člen 134, 134/1.. ZIZ člen 272.. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3.. ZZUOOP člen 104.
izdaja regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - kršitev osebnostnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - izključitev protipravnosti - varovanje zdravja in življenja ljudi - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Konkretna ravnanja toženke (preprečevanje vstopa v osnovno šolo in onemogočanje obveznega šolanja brez pogoja PCT) temeljijo na zgoraj opisanih pravnih podlagah, zato tožničina terjatev oziroma zahtevek, s katerim uveljavlja pravno varstvo na temelju določbe 134. člena OZ, zaradi izključitve protipravnosti ni verjetno izkazana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00053880
OZ člen 49.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja poslovne celote - mineralne surovine - zmota o predmetu - prevara - standard profesionalne skrbnosti
Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, je tožnica s prodajo premoženja opustila možnost, da bi z naslova izkoriščanja kamnoloma pridobivala kakršnekoli prihodke in tako v zvezi s škodo z naslova izgubljenega dobička ni pravno relevantno, ali se je v kamnolomu nahajala deklarirana zaloga mineralne surovine ali ne. Škodo z naslova izgube dobička lahko namreč uveljavlja le tisti, ki bi bil (zaradi lastništva premoženja oz. imetništva koncesije) upravičen surovine odkopavati, pa jih zaradi manjka le-teh ne bi mogel.
Za prevaro ne gre, kadar je stranka zakrivila manjšo stopnjo krivde od naklepa. Navedeno pomeni, da bi morala tožnica za uspeh z odškodninskim zahtevkom z naslova prevare dokazati, da sta toženca vedela, da podatki, ki so bili tožnici kot kupcu posredovani v zvezi z zalogami mineralne surovine v pridobivalnem območju kamnoloma, niso resnični in da sta jo naklepno (zavestno) spravila v zmoto. Tako ne zadošča, da bi drugi toženec kot stečajni upravitelj prve toženke ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko oz. moral vedeti, da podatki niso resnični in bi potencialnim kupcem moral posredovati pravilne (realne) podatke, pa tega zaradi malomarnosti ni storil.
V tej zvezi pritožba sicer pravilno navaja, da ima stečajni upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom profesionalne skrbnosti, a to velja za njegove pristojnosti in naloge, ki so določene z zakonodajo na področju stečajnega prava. Ne pomeni pa to, da je stečajni upravitelj tudi strokovnjak tudi na področju opravljanja dejavnosti posameznega stečajnega dolžnika.
ZKolP člen 25, 25/1.. ZUJF člen 164, 164/1, 178.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 2.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - stroški v zvezi z delom - veljavnost kolektivne pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti iz leta 2012 velja tudi za člane predlagatelja, saj ga je podpisalo 22 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, po ZKolP pa pogoj za njegovo veljavnost ni soglasje vseh reprezentativnih sindikatov. Gre za kolektivno pogodbo, sklenjeno za območje države, ki je skladno s prvim odstavkom 25. člena ZKolP vpisana v evidenco kolektivnih pogodb. Iz Aneksa 2012 izhaja, da velja za vse javne uslužbence, tudi v KPND pa je določena njena osebna veljavnost za vse delodajalce v naštetih dejavnostih negospodarstva, torej tudi v Policiji.
Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU.
Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile storjene nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih rezultatov.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - izpodbijanje zamudne sodbe - neizvedba dokazov - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - poplačilo hipotekarnega upnika - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je glede na v tožbi zatrjevano dejansko podlago 153. člen SPZ.
Sodišče v zamudnem postopku ne izvaja dokazov. Z ugotavljanjem resničnosti tožničinih navedb se ne ukvarja, temveč le s presojo, ali med navedbami in predloženimi listinami ni nasprotja, oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
uvedba preiskave - dokazi za utemeljen sum - stopnja verjetnosti
Preiskava se v skladu s prvim odstavkom 167. člena ZKP zoper določeno osebo začne, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pri čemer za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa, da so ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poprava ali dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - procesna strogost
Na podlagi pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje ravnalo prestrogo, bi tožnica dosegla spremembo izpodbijanega sklepa le, če bi navedla in dokazala, da sodišče v enakih situacijah sprejme drugačno odločitev. Ker pa tega ni storila, pritožbenemu sodišču pa tudi ni znano, da bi v enakih situacijah sodišča prve stopnje ravnala drugače, se pritožba izkaže za neutemeljeno.
Zmotno je zavzemanje tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da tožnica za svoje navedbe o trpinčenju ni predložila svojih zapisov o ravnanjih, ki jih je doživljala kot trpinčenje. Predložitev t. i. dnevnika mobinga ni bistvena, saj z njim tožnica ne more dokazovati dejstev, ki jih sama navaja, tovrsten dnevnik predstavlja namreč le del njene trditvene podlage. Na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila ravnanja direktorja tožene stranke in njegovo obnašanje oziroma komunikacija do tožnice takšna, da so ustrezala definiciji trpinčenja na delovnem mestu, kot je to opredeljeno v četrtem odstavku 7. člena ZDR-1.
Pritožbeni očitek tožnice, da sodišče prve stopnje pri prisoji višine odškodnine ni upoštevalo njene kaznovalne narave, ni utemeljen. Niti 8. člen ZDR-1 niti pravo EU, na katerem temelji, ne dajeta podlage za golo kaznovanje delodajalca oziroma kaznovalno odškodnino.
zakoniti zastopnik stranke - zmotna uporaba materialnega prava - pravna oseba
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je odločilno zgolj to, kdo je v sodni register vpisan kot zakoniti zastopnik toženke, kar pa je materialnopravno zmotno. Pri vpisu zakonitega zastopnika v sodni register gre za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru je namreč le deklaratorne narave. Namenjen je le tretjim osebam. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Upoštevaje navedeno in obširne trditve toženke v vlogah z dne 25. 11. 2021 in 13. 12. 2021, vloženih po odvetniku A.A., in že predhodne tožbene navedbe, bi moralo sodišče prve stopnje primarno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik toženke (in se šele zatem ukvarjati s pooblastili za zastopanje). Sodišče mora skladno z 80. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali zastopa stranko, ki je pravna oseba, njen zakoniti zastopnik. Izpodbijani sklep je torej najmanj preuranjen.
ZDR-1 člen 115, 116, 116/3, 200, 200/3.. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - zamuda roka - prekluzivni rok - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnice, ker je ni vložila v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, na podlagi ugotovitve, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici vročena 18. 2. 2021, zaradi česar je rok za vložitev tožbe pričel teči 19. 2. 2021 in se iztekel v ponedeljek 22. 3. 2021. Tožnica je tožbo v predmetni zadevi vložila šele 13. 8. 2021, zaradi česar je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ta prepozna, pravilna.
OZ-UPB1 člen 807, 807/1, 807/2, 809, 825, 825/5.. ZPP-UPB3 člen 8, 286.. ZZUSUDJZ člen 3.
agencijska pogodba - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - ničnost pogodbenega določila - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj
Predmet Pogodbe je bilo opravljanje dejavnosti in storitev zavarovalniškega zastopanja in sicer je tožena stranka tožečo pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun opravlja posle zavarovalniškega zastopanja (809. člen OZ). V Pogodbi so bile urejene obveznosti tožeče stranke, med njimi tudi zaveza, da ne bo opravljala drugih poslov, ki bi oteževali delo po Pogodbi, da ne bo delovala v svojem imenu in za svoj račun, da ne bo opravljala dela za konkurenčne družbe in podobno. Tožeča stranka je morala tudi ravnati v skladu z navodili pristojnih delavcev tožene stranke, v interesu tožene stranke. Glede na navedeno, so neutemeljeni očitki, da naj se tožeča stranka ne bi zavezala „ves čas skrbeti za sklepanje pogodb“. Prav tako je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 807. člena OZ, saj je tožnica registrirana kot samostojna podjetnica za opravljanje dejavnosti zavarovalniškega zastopanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je Pogodba po svoji vsebini agencijska pogodba iz 807. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053299
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 364, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje nasilja v družini - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi - oškodovančeva izpovedba
Takšni razlogi, ko je torej sodišče prve stopnje na eni strani izpovedbo oškodovanke, ki predstavlja v pretežnem edino neposredno in obremenilno pričo in je izpovedovala o odločilnih dejstvih, ocenilo kot verodostojno in prepričljivo, na drugi strani pa kot nelogično in neskladno, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravno ni relevantno dejstvo, da nasprotna udeleženka v postopku izvršbe na njeno plačo plačuje zaostale preživninske obveznosti do obeh mladoletnih otrok, zato ne more s temi trditvami izpodbiti pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljene spremenjene okoliščine glede potreb mladoletnih otrok in zmožnosti predlagatelja ter zmožnosti nasprotne udeleženke ta dolžna prispevati višjo mesečno preživnino, in sicer za mladoletno C. C. za 20,00 EUR zvišano mesečno preživnino, za mladoletnega D. D. pa za 40,00 EUR zvišano mesečno preživnino, ki sedaj skupno za oba mladoletna otroka znaša 200,00 EUR mesečno. Odgovornost staršev je, da svojim otrokom omogočajo redno preživljanje, torej, da sproti pokrivajo nastajajoče življenjske stroške otrok.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. ZJU člen 24, 24/5.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
povečan obseg dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - notranja pot pri delodajalcu - del plače za delovno uspešnost
V zvezi z obdobjem, za katerega je toženka tožnici iz naslova povečanega obsega dela na podlagi izdanih sklepov predstojnika že izplačala del plače, je treba uporabiti določbo petega odstavka 24. člena ZJU, po kateri je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu (procesna predpostavka), ki pa v tožničinem primeru ni izpolnjena.
Tudi za preostalo vtoževano obdobje, v katerem tožnica dodatka za povečan obseg dela ni prejemala, je sodišče prve stopnje tožnici zmotno dosodilo del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Pritožbeno sodišče soglaša s toženkinim pritožbenim ugovorom, da bi moralo sodišče prve stopnje za vsak posamezni mesec ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela.
Pritožbeno sodišče se pridružuje razlogom v izpodbijani sodbi, da je imel obsojenec v vsem tem času možnost oškodovanki povrniti dolg v bistveno večjem znesku kot 400,00 EUR že po vrnitvi zaseženega denarja in iz preprodaje vozil in nenazadnje tudi z višjo kupnino prodane nepremičnine svojemu sinu, pa v vsem tem času ni izkazal zadostnega prizadevanja, da bi izplačal večji znesek, kot le 400,00 EUR in da se na ta način izpolnitvi posebnega pogoja spretno izmika tudi z načrtnim zmanjševanjem svojega uradno izkazanega premoženja, kot je po prepričanju pritožbenega sodišča zanesljivo presodilo prvo sodišče, zlasti, ker je kaznivo dejanje bilo storjeno že leta 2014, čeprav je sodba postala pravnomočna šele 1. 12. 2017 in pri čemer prvo sodišče tudi ni prezrlo, da je prav v kratkem času pred pravnomočnostjo sodbe, ki se preklicuje, obsojenec razpolagal s pretežnim delom gotovine (odpravnina, vrnitev zaseženega denarja), s katerim pa bi lahko poplačal bistveno večji delež posebnega pogoja, naloženega s pravnomočno sodbo in ne le znesek 400,00 EUR, pa tega ni storil.
postopek v sporu majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - pogojevanje plačila z nadaljnjim delom - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - odstopno upravičenje - dodatni rok - kršitev pogodbe - napake dela - obligacija rezultata - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za izpolnitev z napako - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - običajni pregled stvari - pobotni ugovor
Dne 18. decembra 2019 je tožnik toženki poslal SMS, da naj plača, da nujno rabi denar, da ima dva računa in da bi že davno morala plačati. Toženka mu je na ta poziv poslala dve SMS sporočili, pri čemer ga je v prvem pozvala, naj dvigne telefon, v drugem pa dobesedno zapisala: "Če danes objekta ne zaključimo, ni obračuna in ti jutri ne moremo plačati!" Temu pojasnilu je 21. 12. sledil SMS tožnika: "A misliš plačati ali ne, da vem". Ta korespondenca med pravnima strankama ne zadošča za zaključek, da je tožnik izkoristil odstopno upravičenje. Dodatni rok mora biti določen. Z njim mora pogodbi zvesta stranka nasprotno stranko določno seznaniti.
Merilo, ali je podjemnik delo pravilno opravil, so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel. Te lastnosti morajo ustrezati pogodbeno dogovorjenim lastnostim, oziroma če teh ni, običajnim lastnostim.
OZ-UPB1 člen 335 - 370, 635, 635/1, 636, 639, 639/3.
podjemna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - odprava napak - zavajanje - zastaranje zahtevka
Če je torej podjemnik začel odpravljati grajane napake ali je kakorkoli drugače zavedel naročnika, da svojih pravic ni pravočasno uveljavljal, prekluzivni rok iz prvega odstavka 635. člena OZ nikakor ne pride v poštev.