postopek za vzpostavitev etažne lastnine - postopek po ZVEtL - uporaba ZVEtL - nedokončana etažna lastnina - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Ker je elaborat le tehnična podlaga za katastrski vpis, v tej fazi odločanja niso odločilna dejstva, ki se nanašajo na lastništvo delov stavbe (ali na njihov pravni položaj – posamezni ali skupni del). S tem, ko se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z lastninskimi vprašanji, ni zmotno uporabilo materialnega prava ali nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, niti ni zagrešilo očitanih postopkovnih nepravilnosti.
ZNP člen 44. ZKP člen 495, 495/1. DZ člen 262, 262/1, 266. ZPP člen 298, 298/3. ZNP-1 člen 8, 8/1, 42, 61, 61/1.
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - prenehanje razlogov za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - narok - zaslišanje predlagatelja - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - prenehanje skrbništva
S tem, ko namere o izvedbi še enega naroka ni realiziralo, sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih pravil. Na odločitev z naroka 28. 1. 2020 (da bo izvedlo še en narok) ni bilo vezano. Glede na novo nastale okoliščine je pravilno presodilo, da izvedba še enega naroka ni potrebna. Bistveno je, da je (en) narok opravilo in na njem zaslišalo predlagatelja.
Že v času izvedbe naroka 28. 1. 2020 je imelo sodišče prve stopnje dovolj dokaznega gradiva za zaključek, da razlogi, zaradi katerih je bila predlagatelju poslovna sposobnost delno odvzeta, še vedno obstajajo. V duhu skrbi za osebe pod posebnim varstvom je predlagatelju s šestmesečno (oziroma dejansko daljšo) preložitvijo odločitve omogočilo, da dokaže nasprotno. Storitev novega kaznivega dejanja z elementi nasilja, pod (sicer blagim) vplivom alkohola, je okoliščina, ki je predlagatelju v dokaznem smislu v breme.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - vsebina pritožbe - upravičen vzrok za zamudo - bolezen kot opravičljiv razlog - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasna navedba dejstev - zavrnitev pritožbe
Vzroke za zamudo roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek bi morala navesti istočasno, ko je vložila (prepozen) predlog, kar smiselno izhaja iz četrtega odstavka 117. člena ZPP. Ta namreč določa, da če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela; drugi odstavek 117. člena ZPP).
Obstoj ali neobstoj prekarističnega razmerja je v tem primeru za presojo utemeljenosti motenjskega zahtevka nepomemben, saj ima posestnik varstvo pred motenjem le, če je (pravno upoštevno) motenje sploh izkazano.
Motilno dejanje je le tisto, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja. V relevantnem obdobju (od januarja 2021) tožnik konkretne posesti, ki bi jo bilo mogoče v dejanskem pogledu ovirati, niti ni vršil, saj v hiši ni stanoval, bila je nezasedena in predvidena za rušenje, vsa njegova posest pa je obsegala upravo in pregled nad nepremičninami v splošnem, česar občasna hoja in parkiranje tožencev niso preprečevali ali oteževali. Toženci so le občasno parkirali in hodili po sporni poti, kar je sicer od delavcev terjalo določeno povečano pazljivost, vendar s tem tožnikova posest ni bila pravno pomembno ovirana.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da odmetavanje cigaretnih ogorkov in posameznih (manjših) smeti pred za rušenje predvideno hišo ne pomeni pravno upoštevnega posega v posest, saj se s takim dejanjem bistvena vsebina posesti (ki je pri konkretnih površinah v njihovi prehodnosti in možnosti uporabe za hojo) ne spremeni. Pritožba ima sicer prav, da lastnik ni dolžan trpeti imisij s strani tretjih, vendar pri tem zmotno enači imisijo in pravno upošteven poseg v posest. Vsaka imisija ne pomeni tudi motenja posesti, imisijsko varstvo (ki ga tožniku nihče ne odreka) pa temelji na drugih predpostavkah kot posestno.
Res je, da tožnik v zahtevku omenja odstranitev »vseh stvari« tožencev, kar bi po jezikovni in logični razlagi lahko vključevalo tudi ograjo (pa še marsikaj drugega), vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlaga, za kakršno se zavzema tožnik, ni dopustna. Tožbeni zahtevek mora biti jasen in določen, tako da ni dvoma, kaj je dolžnikova (toženčeva) obveznost in da tudi ni dvoma, kaj je treba storiti pri prisilni izvršitvi, če toženec obveznosti ne izpolni prostovoljno.
odločanje o pravdnih stroških - napačna odmera - odvetniški stroški - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - nadaljnje pripravljalne vloge
Ker je druga toženka 4. do 9. pripravljalne vloge vložila po spremembi tožbe z dne 15. 5. 2018, bi sodišče prve stopnje pri odmeri točk za omenjene pripravljalne vloge po tar. št. 19/3 v zvezi s tar. št. 18/1 moralo upoštevati zvišanje vrednosti obravnavanega predmeta.
pogodba o prevozu stvari - poštna pošiljka - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne pritožbene navedbe - zastaranje terjatve - gospodarska pogodba - triletni zastaralni rok - enoletni zastaralni rok - delni umik tožbe
Med pravdnima strankama je bila sklenjena gospodarska pogodba. Za take pogodbe pa je v 349. členu OZ predpisan triletni zastaralni rok. V enoletnem zastaralnem roku iz 355. člena OZ zastarajo tiste terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefona in poštnih predalov, ki jih imajo ti ponudniki do svojih komitentov, ne pa do pogodbene stranke iz sklenjene gospodarske pogodbe. Iz trditvene podlage pravdnih strank pa izhaja, da je tožnica po naročilu toženke njenim komitentom na podlagi sklenjene pogodbe dostavljala poštne pošiljke.
Stališču tožeče stranke, pri katerem vztraja v pritožbi, da sodišče takse ni odmerilo skladno z vrednostjo spornega predmeta, brez dodatnih pojasnil pritožnice, na katero vrednost misli, ni mogoče slediti niti ji pritrditi.
OZ člen 405, 405/1, 459, 459-1, 464, 464/1, 475, 475/1, 475/3.
prodajna pogodba - skrita stvarna napaka - nakup rabljenega vozila - odstop od prodajne pogodbe - jamčevanje za stvarne napake - vračilo kupnine - izguba pravice do odstopa od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da vozilo ob sklenitvi pogodbe ni imelo stvarne napake. Izvedensko mnenje daje zanesljivo podlago za sklepanje, da ni šlo le za glasnejši motor, značilen za "športno" vozilo, ampak za okvaro motorja, s katero bi bilo mogoče prevoziti le še nekaj tisoč kilometrov, in da je ta pomanjkljivost obstajala že ob sklenitvi pogodbe. Nepomembno je tudi dejstvo, da motor še ni bil okvarjen v taki meri, da bi bilo vozilo nevozno. V sodbi je prepričljivo ugotovljeno, da bi najkasneje po nekaj tisoč prevoženih kilometrih do tega zagotovo prišlo. Ob takem stanju vozila je bil tožnik upravičen odstopiti od pogodbe, ne da bi čakal na trenutek, ko vozila ne bi več mogel spraviti v pogon.
Pravilno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da zaradi spremembe stanja vozila ob podaji odstopne izjave (ponovna sestava motorja brez tesnil) tožnik ni izgubil odstopnega upravičenja. Razstavitev motorja je bila potrebna zaradi ugotovitve, ali je vozilo ob sklenitvi pogodbe imelo napako, in če da, kakšno.
Četudi je toženec menil, da tožnik nima podlage za uveljavitev odstopnega upravičenja, je bil dolžan sodelovati, kolikor je bilo treba za razjasnitev položaja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056459
URS člen 35, 42, 42/2. ZDLov-1 člen 60, 60/1, 65, 65/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 206.
pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - disciplinski ukrep lovske družine - prepoved lova - izključitev iz lovske družine - osebnostne pravice - pravno priznana nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Prepovedi lova ni mogoče enačiti z izključitvijo iz lovske družine. Čeprav je lov divjadi le ena od dejavnosti članov lovske družine, pa tudi ni mogoče zanemariti pomena lova divjadi v okviru trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Kot pravico javnopravnega značaja, ki se lahko uresničuje le v okviru lovskega društva, je lovsko pravico mogoče šteti za sestavni del pravice do združevanja v lovsko družino, s tem pa tudi za objekt pravnega varstva v okviru ustavne pravice iz 42. člena URS. Četudi tožnik formalno ni bil izključen iz lovske družine (zaradi prepovedi lova pa je bil iz nje dejansko izključen), je bila njegova pravica do združevanja protipravno omejena.
Pravica do svobodnega združevanja ne sodi med osebnostne pravice, zato ne more biti predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin. Pravica do združevanja uživa varstvo po 42. členu, ne pa tudi po 35. členu URS.
Vložena ustavna pritožba (zoper sodbo II Ips 160/2018), o kateri še ni bilo odločeno, ni utemeljen razlog za odstop od stališča Vrhovnega sodišča, prav tako ni zakonsko predviden razlog za prekinitev predmetnega postopka (205. in 206. člen ZPP).
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve - naslov dejanskega prebivališča - dokazi in dokazovanje
Fikcija vročitve res lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča, vendar je pritožnikova trditev, da dejansko ne živi na naslovu v Ljubljani, ampak v Nemčiji, pavšalna in dokazno nepodprta.
pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - predpostavke za priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - uporaba prava - pravila ODZ - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - določnost zahtevka - uporaba nepremičnine - obremenitev nepremičnine - obseg in vsebina stvarne služnosti
Za obseg priposestvovanja ni odločilno, kakšen bi bil najmanjši še potreben obseg obremenitve, ampak kako se je služnost dejansko izvrševala. Dostop z avtom poti ne obremenjuje bolj kot dostop s traktorjem in priključki.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1, 84, 84/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - neopredelitev do odločilnih dejstev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkljiva obrazložitev - skupno premoženje zakoncev - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - litispendenca
Tožnik pravilno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega sodišča o času nastanka temelji zgolj na datumu, ko je tožnik spremenil naslov prebivališča na toženkin naslov (2. 10. 2002). Do drugih navedb in dokazov se sodišče ni opredelilo. Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti po določbi 12. člena ZZZDR izpolnjeni trije pogoji: 1) med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost; 2) ta skupnost mora trajati dalj časa in 3) ne smejo obstajati razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Tožnik je izpovedal, da je bil razlog za prijavo prebivališča na toženkinem naslovu višje povračilo za prevoz na delo. Prav tako je trdil, da s toženko nista dajala zunanjega videza, da sta mož in žena. Pritožnik utemeljeno izpostavlja tudi izpovedbo toženke, kjer je navedla, da je tožnik imel »zastonj ljubico in hotelsko življenje« ter da je prihajal zgolj konec tedna. To je le nekaj zatrjevanih dejstev in indicev, ki pa (lahko) imajo ključno vlogo pri zaključku, kdaj je nastala zunajzakonska skupnost. Do teh okoliščin se sodišče prve stopnje ni opredelilo, kar predstavlja kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je zaključek o tem, da naj bi zunajzakonska skupnost nastala že oktobra 2002, najmanj preuranjen.
Darilne pogodbe med zakonci ostanejo tudi po razvezi zakonske zveze v veljavi. Zakon ne določa avtomatizma, po katerem bi bile s trenutkom razveze darilne pogodbe razveljavljene, temveč je le od volje bivšega zakonca odvisno, ali bo uveljavljal vrnitev darila ali ne. ZZZDR v drugem odstavku 84. člena določa, da se darila morajo vrniti, kar pomeni, da je treba zahtevati vrnitev, torej izročitev darila nazaj darovalcu. Darovalec z ugotovitvenim zahtevkom ne more uspeti, ampak mora postaviti oblikovalni zahtevek oziroma zahtevek za vrnitev (izročitev) darila.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod
V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: 1) če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; 2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4) če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; 5) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; 6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno.
Takoj ko je sodišče zaradi izpolnitve pogojev za obročno plačilo sodne takse sprejelo odločitev o plačilo sodne takse po obrokih, oziroma razdelilo znesek sodne takse na dva ali več delov, plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, temveč pride v poštev samo še prisilna izterjava neplačane sodne takse.
Odločbe, ki jih v utemeljitev odločitve citira prvo sodišče, se nanašajo na situacijo, ko je bila stranka za del sodne takse oproščena njenega plačila, zato je preostanek plačila sodne takse procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča. V konkretnem primeru gre za drugačno situacijo. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodne takse v celoti zavrnilo ter toženi stranki naložilo plačilo sodne takse v več, čeprav neenakih obrokih. Tudi v primeru, ko bi bila stranka delno oproščena plačila sodne takse, delno pa ji bi bilo plačilo odloženo, ali bi ji bilo odobreno obročno plačilo, plačilo sodne takse ne bi bila več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, ampak bi se v primeru neplačila prisilno izterjala.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obveznost rezultata - nepravilnost v izpolnitvi podjemnika - podjemnikove obveznosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je dogovor med pravdnima strankama, po katerem se je tožeča stranka zavezala, da bo izvršila popravilo oziroma zamenjavo poškodovanega parketa, toženec pa se je kot naročnik dela zavezal, da ji bo izvršeno delo plačal, pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu. Predmet (vsebina) obveznosti tožeče stranke (podjemnik) je bil opravljen (uspešno končan) posel, in ne opravljanje dela. Za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, ali je dosegel ta končni rezultat, torej ali je posel (uspešno) opravil in s tem naročniku omogočil, da uresniči (končni) interes, zaradi katerega je naročnik z njim sploh sklenil pogodbo. Neutemeljena je zato pritožbena trditev, da je toženec dolžan plačati tisto delo, ki je bilo opravljeno. Če podjemnik končnega rezultata ni dosegel, ni upravičen do nikakršnega plačila, ne glede na to, koliko dela in materiala je vložil v svoje delovanje, da bi dosegel končni rezultat.
delna oprostitev plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - likvidnostno stanje - odlog plačila sodne takse - trajanje odloga - novote v pritožbenem postopku
Pritožnica pa niti ne trdi, da trditev o dejstvih, ki jih navaja v pritožbi, ni mogla podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog plačila le-te in zakaj ne. Zato pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - nedovoljena zahteva
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži le državno tožilstvo. Ker toženec te pravice nima, je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poprava ali dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - procesna strogost
Na podlagi pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje ravnalo prestrogo, bi tožnica dosegla spremembo izpodbijanega sklepa le, če bi navedla in dokazala, da sodišče v enakih situacijah sprejme drugačno odločitev. Ker pa tega ni storila, pritožbenemu sodišču pa tudi ni znano, da bi v enakih situacijah sodišča prve stopnje ravnala drugače, se pritožba izkaže za neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053299
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 364, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje nasilja v družini - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi - oškodovančeva izpovedba
Takšni razlogi, ko je torej sodišče prve stopnje na eni strani izpovedbo oškodovanke, ki predstavlja v pretežnem edino neposredno in obremenilno pričo in je izpovedovala o odločilnih dejstvih, ocenilo kot verodostojno in prepričljivo, na drugi strani pa kot nelogično in neskladno, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
OZ-UPB1 člen 807, 807/1, 807/2, 809, 825, 825/5.. ZPP-UPB3 člen 8, 286.. ZZUSUDJZ člen 3.
agencijska pogodba - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - ničnost pogodbenega določila - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj
Predmet Pogodbe je bilo opravljanje dejavnosti in storitev zavarovalniškega zastopanja in sicer je tožena stranka tožečo pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun opravlja posle zavarovalniškega zastopanja (809. člen OZ). V Pogodbi so bile urejene obveznosti tožeče stranke, med njimi tudi zaveza, da ne bo opravljala drugih poslov, ki bi oteževali delo po Pogodbi, da ne bo delovala v svojem imenu in za svoj račun, da ne bo opravljala dela za konkurenčne družbe in podobno. Tožeča stranka je morala tudi ravnati v skladu z navodili pristojnih delavcev tožene stranke, v interesu tožene stranke. Glede na navedeno, so neutemeljeni očitki, da naj se tožeča stranka ne bi zavezala „ves čas skrbeti za sklepanje pogodb“. Prav tako je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 807. člena OZ, saj je tožnica registrirana kot samostojna podjetnica za opravljanje dejavnosti zavarovalniškega zastopanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je Pogodba po svoji vsebini agencijska pogodba iz 807. člena OZ.