Zakon določa, da je posest dobroverna (poštena po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Revizija ima prav, da je treba v takšnih primerih dognati opravičljivost zmote. V obravnavanem primeru pa po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ni šlo za to, da prvotna tožnika ne bi vedela, da sporna zemlja ni njuna, niti za to, da tega ne bi mogla vedeti, ker sta pač vedela, da je nista kupila. Pri njima je šlo za tako imenovano nepristno posest (possessio vitiosa), o kateri se govori, kadar je pridobljena, poleg drugih primerov, z zlorabo zaupanja. Ko je toženka dopuščala prvotnima tožnikoma uporabo sedaj spornih parcel, tega zaupanja ne bi smela zlorabiti za njuno prisvojitev.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo, v času dela oziroma zaposlitve, vsi elementi delovnega razmerja.
Zatrjevani razlog za zamudo, to je huda bolezen uradnice iz pisarne tožnikovega pooblaščenca in službena pot pooblaščenca samega, oboje na zadnji dan pritožbenega roka, ne predstavljata opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov v smeri zatrjevanega obstoja okoliščin za zamudo je nepotrebna, saj na drugačno odločitev v tej zadevi ne bi mogla vplivati.
varstvo industrijske lastnine - plačilo pristojbin za pridobitev pravice industrijske lastnine
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
V obravnavanem primeru gre za pogodbo, za katere veljavnost se ne zahteva nobena oblika. Zato je veljaven tudi ustni dogovor med strankama o pogoju kot sestavini pogodbe.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če tožnik ne izkaže, da je pred vojnim nasiljem nemških okupacijskih oblasti, ki temelji na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih, pobegnil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, do statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni upravičen.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je prostovoljno odšel na delo v Avstrijo avgusta 1941, torej še preden je okupator v oktobru 1941 izdal objavo o izselitvi Slovencev iz tožnikovega kraja, ne gre status žrtve vojnega nasilja - begunca, saj tožnik nasilnega dejanja okupatorja ni mogel občutiti.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - nastanek škodljivih posledic - dejanje majhnega pomena
S tem ko je soobsojenka po naklepnem napeljevanju obsojenca predrugačila pravo listino z namenom, da bi se uporabila kot prava, so škodljive posledice že nastale - prava listina je bila predrugačena. Škodljive posledice tako niso nastale šele, ko je drugi soobsojenec tako predrugačeno listino uporabil kot pravo. Zato tudi stališče, da so podane okoliščine, ki opravičujejo uporabo inštituta dejanja majhnega pomena, ni utemeljeno.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Splošne okoliščine vojne s posledicami, kot so množične aretacije, izgoni in podobno, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
ZOR člen 154. ZPIZ (1992) člen 32, 43, 244, 244/3.
izračun pokojninske osnove - podatki za izračun - obveznost posredovanja podatkov SPIZ - odškodnina - elementi odškodninskega delikta
Novela zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je spremenila določbe glede izračuna pokojninske osnove tako, da je določila, da se za njen izračun vzamejo osebni dohodki doseženi po 1.1.1970. Samo, če s takšnimi podatki razpolagata matična evidenca in zavarovanec, se je lahko za izračun pokojninske osnove uporabilo tudi osebne dohodke od leta 1966 dalje. Ker matična evidenca očitno teh podatkov ni imela, je revidentka take podatke morala posredovati organom SPIZ, ne pa tožena stranka. Zato sodišče ni moglo najti protipravnega ravnanja tožene stranke, ki bi lahko bilo temelj za priznanje tožničinega zahtevka.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS31396
ZPIZ člen 7, 7/1, 262, 262/1.ZUP člen 49, 250, 250/1.
vložitev predloga za obnovo postopka - uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja - pravdno upravičenje za vložitev pravnega sredstva
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum), ki pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev, je procesna predpostavka (zavrženje tožbe), stvarna legitimacija (legitimatio ad causam) pa je vprašanje vsebine in pove ali je nekdo lahko subjekt uveljavljanja pravice (aktivna legitimacija) oziroma obveznosti (pasivna legitimacija), presoja pa se po materialnem in ne procesnem pravu. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije je predmet tožbenega temelja, zato se v primeru, če se ugotovi, da ta ni podana, tožbeni zahtevek zavrne. To pa pomeni, da s pravdnim upravičenjem ugotavljamo samo dopustnost tožbe, s stvarno legitimacijo pa njeno utemeljenost. V prvem odstavku 262. člena ZPIZ je določeno, da se postopek za uveljavljanje pravic začne samo na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika, postopek za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa se, po določbi drugega odstavka istega člena, lahko začne tudi na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi ali zdravniške komisije. Iz povedanega sledi, da zakon daje lastnost stranke, predvsem glede začetka postopka uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, praktično samo zavarovancu. In ker gre v spornem primeru dejansko za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, bi obnovo postopka lahko predlagala samo zavarovanka sama, ne pa tudi njen delodajalec.
Za ugotovitev pravne veljavnosti obsega procesnih dejanj pooblaščenca (delni umik tožbe) je bistvena vsebina pooblastila, ne pa vsebina izjave pooblastitelja, ki jo je dal pooblaščencu. Pomembno je torej tako imenovano zunanje, ne pa notranje pravno razmerje.
URS člen 138, 140. UZ člen 5.ZU člen 101, 103, 103/2.ZPDF člen 4.ZID člen 1, 2, 26, 26/1, 26/2. ZDSS člen 18.
pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - sodni postopek - delovno razmerje v državnih organih - delo v občinskih organih
Prevzem državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, ne sme in ne more vplivati na tiste pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec imel, ko je opravljal delo v občinskih organih.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače - obračun in izračun plače - dokazi in izvajanje dokazov - listina - dokazna vrednost
Pravilnosti obračunov in izračunov plač kot tožbene podlage ni mogoče izpodbijati s pavšalnimi ugovori. Ker je šteti obračun za zasebne listine, jih sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov, saj niso podvržene dokaznemu pomenu iz 1. odstavka 230. člena ZPP-77.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Naklep tožnika za storitev hujše kršitve delovnih obveznosti se kaže v tem, da je s podpisom potrdil naročilo za prodajo pod ceno, da je priznal, da je prodajal pod ceno, ki je bila določena v ceniku in da je ravnal v nasprotju s prakso, ki je veljala pri toženi stranki.
pravice iz invalidskega zavarovanja - sprememba že priznanih pravic
Čeprav ima prav revizija, da je sodni postopek postopek polne jurisdikcije, pa to praviloma pomeni odločitev v okviru dokončne odločitve predhodnega postopka. Zato bi bilo treba za uspeh v sodnem postopku dokazati, da je zatrjevana psihoorganska prizadetost revidenta obstajala že v letu 1996 in da je bila ta taka, da je povzročila izgubo revidentove delovne zmožnosti. Samo s takim dokazom bi bilo možno doseči spremembo že priznanih pravic revidenta iz invalidskega zavarovanja in mu priznati pravice kot invalidu I.
kategorije invalidnosti, namesto pravic invalida III. kategorije invalidnosti. Takega dokaza, kljub številnim izvedenskim mnenjem in zdravniškim spričevalom, v spisih ni in zato je sodišče pravilno in v skladu z izvedenimi dokazi, zahtevek za priznanje večjih pravic iz invalidskega zavarovanja kot neutemeljen zavrnilo.
sodni postopek - umik tožbe - pooblastilo - obseg pooblastila
Revident je podpisal univerzitetnemu diplomiranemu pravniku splošno pooblastilo za vsa pravdna dejanja, zlasti tudi za umik tožbe. Na podlagi takega pooblastila je revidentov pooblaščenec sodišču poslal vlogo - delni umik tožbe - s katero je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in izplačilo odpravnine revidentu kot trajnemu tehnološkemu presežku. Ker je bila vloga v skladu s podpisanim pooblastilom (96. člen ZPP), je sodišče pravilno in v skladu z določbami 188. člena ZPP vzelo delni umik na znanje in v obsegu umika postopek ustavilo.
ZTPDR člen 1, 1/2. ZDR (1990) člen 106, 106/1. SKPGD člen 14.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - ugovor zoper sklep o razporeditvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri razporeditvi na sedež v Ljubljani bi tožena stranka morala upoštevati določbe 14. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki določa, da delavca brez privolitve ni mogoče razporediti iz kraja v kraj, če bi pot na delo in iz dela trajala normalno več kot tri ure. Ker sporna razporeditev predstavlja po ugotovitvah sodišča prav tako razporeditev, je bila brez soglasja tožnika nezakonita, kar je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi. Ker je tožnik vložil ugovor zoper sklep o razporeditvi na sedež v Ljubljani, revidentka pred odločitvijo na organu druge stopnje (2.7.1998) ni imela pravne podlage za odločitev, da tožniku preneha delovno razmerje, ker od 15.6.1998 ne hodi na delo niti ne dela, saj ta ni imel veljavne razporeditve. Upoštevati pa je tudi treba, da sklep o prenehanju delovnega razmerja ni postal dokončan, ker tožena stranka ni odločila o tožnikovem ugovoru zoper sklep.