povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
OZ člen 633, 633/1, 637. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
pogodba o delu - notifikacija napak - uporaba objekta - pregled in prevzem dela - uzance
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
ZPP člen 82, 139, 139/3, 205, 205/1-1, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 72/4.
smrt stranke – prekinitev postopka – smrt podjetnika posameznika – začasni zastopnik za primer smrti – vročanje na naslov iz registra
Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vrednost podedovanega premoženja - odgovornost za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja – RS kot prevzemnica zapuščine – višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti – ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, torej se obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko ugotovi le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku zapustnikove smrti.