ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
pritožba – dokončna in pravnomočna odločba – procesna predpostavka
Tožnik navaja, da je zoper odločbo z dne 1. 4. 2009 dvakrat ustno ugovarjal, prvič na hodniku območne enote toženca, drugič pa se o tem ni pisal zapisnik. Takšnih ugovorov ni mogoče šteti kot vložitev pritožbe, zato je odločba z dne 1. 4. 2009 postala dokončna in pravnomočna in je sodišče tožbo na njeno odpravo utemeljeno zavrglo.
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 98.f, 100.a. ZJU člen 85, 85/2, 194, 194/1.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - dokončna in pravnomočna odločba - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za stalnost
Obdobje, ko je tožnica delala kot svetovalka za obrambno vzgojo mladine in kot vodja odseka za učna sredstva, se ne upoštevajo kot delovna doba za priznanje višjega dodatka za stalnost, saj tožnica dela ni opravljala na vojaški dolžnosti oz. ni opravljala vojaške službe po formacijah teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s teritorialno obrambo v skladu s predpisi.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, ki mu delodajalec najmanj trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ne vpliva dejstvo, da je delodajalec plačilo kasneje (z zamudo) izplačal.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
Sodno pisanje (tožba) bi se moralo po začetku stečajnega postopka vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je bil naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno (po fikciji) na drugem naslovu, se sodba ne more šteti za vročeno in ne more postati pravnomočna. Potrdilo o pravnomočnosti se razveljavi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074327
ZIZ člen 5, 260, 260/1, 260/1-5, 266, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. OZ člen 190.
sodišče, pristojno za izdajo začasne odredbe – zastavna pravica – pristop k dolgu neupravičena pridobitev – nekonkretizirana nevarnost – neznatna škoda
V primeru, ko je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje skladno z določilom drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika oziroma v Centralnem registru nematerializiranih vrednostih papirjev je skladno z določilom 5. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ možno izposlovati le s predhodno odredbo, ne pa tudi z začasno odredbo.
Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj, ne tuj dolg. Morebitni zahtevek pristopnika proti prvotnemu dolžniku, pa lahko izvira samo iz pravnega razmerja med pristopnikom in prvotnim dolžnikom.
Vsak poseg v tujo lastnino predstavlja za lastnika škodo. Zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 67/3.
invalidska pokojnina – kategorija invalidnosti
Pri tožniku, ki je še zmožen opravljati drugo delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni dopolnil starosti 63 let, nima pravice do invalidske pokojnine.
ZPP člen 82, 139, 139/3, 205, 205/1-1, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 72/4.
smrt stranke – prekinitev postopka – smrt podjetnika posameznika – začasni zastopnik za primer smrti – vročanje na naslov iz registra
Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
Sklicevanje tožene stranke na zavrnitev računa št. 2090665 z dne 21. 09. 2009, po vsebini ne dokazuje trditve tožene stranke, da je šlo za akontacijo in da bi bilo treba izdelati obračun, na kar naj bi tožena stranka tožečo stranko opozorila pri izstavitvi računa. Iz vsebine zavrnitve računa ne izhaja, da bi šlo pri plačilu po prvem nesporno plačanem računu le za plačilo akontacije. Predmet zavrnitve računa se je nanašal na ne predložitev potrjenega zapisnika o količinskem in kvalitetnem prevzemu opravljenih del ter, da je treba s predstavnikom naročnika uskladiti količine, cene na enoto in rok plačila računa.
povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.