začasna odredba – verjetnost terjatve – prepoved razpolaganja s stvarmi obremenjenimi z zastavno pravico
Začasna odredba z dodatno prepovedjo razpolaganja s stvarmi, na katerih tožnica že ima zastavno pravico, zanjo ne bi pomenila nobenega dodatnega zavarovanja.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
razlastitev – določitev odškodnine – procesne predpostavke – sodna pristojnost – upravna zadeva - ugovor res iudicata – določitev nadomestne gradbene parcele - denarna odškodnina zaradi razlastitve
Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana in bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice pa je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana.
nesubstanciran dokazni predlog – pogodbena podlaga – dodatna dela
Nesubstancirane dokazne predloge mora sodišče zavrniti.
Naročnik, ki vseskozi spremlja podjemnikovo delo, naroča dodatna dela ali pa z njimi vsaj soglaša, se ne more braniti plačilu sklicujoč se na tretji odstavek 643. člena OZ.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Ocenilo je, da tožba tožeče stranke še vedno ni primerna za obravnavo. Iz navedb tožeče stranke namreč ni mogoče razbrati okoliščin, pomembnih za presojo škodnega dogodka, ni moč razbrati okoliščin, pomembnih za presojo vzročne zveze, tožeča stranka ni pojasnila, v čem in kako je sploh oškodovana niti ni pojasnila okoliščin, relevantnih za presojo njenega zahtevka po višini. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila tako, da je primerna za obravnavo, jo je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
izvedba dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev pravice do izjave
Neizvedba dokazov je tožniku v celoti odvzela možnost enakega obravnavanja pred sodiščem, saj navedenih dokazov ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih, neprimernih ali nebistvenih za ugotavljanje odločilnih dejstev. Pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil in tožnik bi lahko svoje trditve o tem, kako bi zakupljene parcele izrabljal, izkazal tudi z zaslišanjem prič in lastnim zaslišanjem, vse navedeno pa bi nato lahko objektiviziral tudi strokovnjak ustrezne stroke. Zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov z obrazložitvijo, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno, ne da bi se o posameznih fazah tožnikove dejavnosti sploh izvajali kakšni dokazi, pomeni tudi vnaprejšnjo dokazno oceno še neizvedenih dokazov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067903
OZ člen 131, 178.
preklic izjave – objava sodbe - vrednostna sodba - ekskulpacijski razlog – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – komentar novinarja
Trditev toženke, da na železnicah pod preprogo pometajo kriminalna dejanja, meri namreč na Slovenske železnice, ne pa na prvo tožečo stranko. Zato glede tega dela izjave toženke aktivna legitimacija prvo tožnika ni podana. Zahtevek v tem delu je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, čeprav iz drugih razlogov.
Izraženo mnenje novinarke toženke temelji na dveh resničnih dejstvih, zato komentar ni nekorekten niti žaljiv. Zato tudi pritožbene navedbe o negativni konotaciji politične pripadnosti drugega tožnika in politični motivaciji za imenovanje drugega tožnika na vodilno delovno mesto niso utemeljene.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – solastništvo nepremičnine – odgovornost RS za zapustnikove dolgove
Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.
Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.
Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
Postopek z revizijo je začel teči po uveljavitvi ZST-1, zato je glede odmere višine in plačila sodnih taks za revizijo potrebno uporabiti določbe v času vložitve revizije veljavnega ZST-1.
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13. ZSV člen 26.
oprostitev plačila sodne takse – družinski član – otrok kot prosilec
V družino štejejo sicer prosilec za socialno pomoč in njegov otrok. V obratnem primeru, ko je otrok prosilec za socialno pomoč, pa starši ne štejejo v njegovo družino, saj takšne določbe v 26. členu ZSV ni bilo.
ZPP člen 77, 205, 205/1, 205/1-4, 208. ZFPPIPP člen 245.
osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika
Prva toženka z uvedbo stečajnega postopka ni izgubila poslovne sposobnosti, zaradi česar bi sodišče moralo pravdni postopek prekiniti. Prva tožena stranka je poslovno (in z njo pravdno) sposobnost izgubila zgolj glede razpolaganja z njenim premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Tako je treba ugotoviti, ali je predmet obravnavanega spora premoženje, ki spada v stečajno maso, ali ne.
Do prekinitve postopka ne pride v primerih, ko stranka kljub uvedbi postopka osebnega stečaja še vedno ima poslovno in pravdno sposobnost glede predmetna obravnavanja v določeni pravdi.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – več predhodnih odredb - skupna hipoteka – narok v postopku izdaje predhodne odredbe
V situaciji, ko se hipotekarni upnik, ki ima skupno hipoteko, odloči po zapadlosti, če dolg ni plačan, zahtevati poplačilo iz iste nepremičnine, ki je bila kasneje dodatno obremenjena še v korist tretje osebe (do takšne situacije bi prišlo v primeru, če bi sodišče predhodno odredbo omejilo le na eno nepremičnino) in ta nepremičnina ne bi zadostovala za poplačilo njegove terjatve, bi tretja oseba ostala nepoplačana.
ZIZ v delu, ki se nanaša na zavarovanje, kar vključuje tudi postopek v zvezi s predhodno odredbo, posebnih določb o opravi naroka ne vsebuje, 29.a člen ZIZ pa določa, da sodišče opravi narok, kadar tako določa zakon ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Praviloma sodišče postopa na podlagi vlog in drugih pisanj. Oprava naroka torej v konkretnem primeru ni bila obvezna in je za zagotovitev kontradiktornosti zadostovalo, da je sodišče pritožnico seznanilo z vlogami nasprotne stranke in svojimi odločitvami in ji s tem omogočilo izjavljanje v pisni obliki.
Nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, katerega dajatveni del oziroma nalog za plačilo je kljub razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi ostal v veljavi, je sodna odločba o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločba domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
neupravičena obogatitev – uporaba solastne stvari – uporabnina – standard konkretnega in realnega prikrajšanja
Napotilo na obogatitveni zahtevek izhaja iz pravila po katerem mora nedobroverni posestnik plačati za uporabo tuje stvari (a contrario razlaga določbe 2. odstavka 95. člena SPZ). Ta zahtevek ima prikrajšani torej ne glede na svoje stvarnopravne zahtevke (pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari) in poleg njih.
Standard „konkretnega in realnega prikrajšanja“ je treba razumeti tako, da pravice do plačila uporabnine nima tisti, ki nepremičnine prostovoljno ne uporablja (niti mu drugi solastnik tega ne preprečuje), čeprav je uporaba glede na naravo in namen stvari možna.
Tožnik je imel tudi ključ od stanovanja, kar vse kaže na to, da je posest (stanovanja in premičnih stvari v njem) v času motenja še vedno imel. Posest je dejanska oblast nad stvarjo, kar pa ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Posestnik ima posest, če lahko do nje vedno, ko to želi, dostopa, kar je v tem primeru izkazano. Tožnik s tem, ko se je selil iz stanovanja, ni izgubil posesti premičnih stvareh v stanovanju.
Za motenje posesti posrednega posestnika s strani neposrednega gre le, ko se je zaradi dejanja neposrednega posestnika spremenila vsebina posredne posesti (na primer če bi neposredni posestnik izročil stvar tretjemu tako, da bi se pretrgala veriga posredne in neposredne posesti).
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – oblika zahtevka – zahtevek na razveljavitev pogodbe - predkupni upravičenec
Tako sedaj veljavni OZ kot pred njim ZOR od predkupnega upravičenca ne „pričakujeta“ le vložitve zahtevka na razveljavitev pogodbe, ampak tudi postavitev zahtevka na sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji (kar je smisel uveljavljanja predkupne pravice). Oblikovalnemu zahtevku (zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe) je zato moč ugoditi samo, če je skupaj z njim postavljen tudi dajatveni (na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji).