zapuščina brez dediča – odgovornost za zapustnikove dolgove
Republika Slovenija odgovarja za pokojnikove obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Vsekakor mora Republika Slovenija najprej kateremu od zahtevajočih upnikov (ali več upnikom) izpolniti toliko, kolikor znaša vrednost zapuščine in tako zapuščino izčrpati. Šele po izčrpanju zapuščine lahko Republika Slovenija ugovarja, da je njena odgovornost omejena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068345
ZZZDR člen 129, 132. ZPP člen 413.
preživljanje otrok – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in z zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja.
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Navedeno načelo izključuje možnost uporabe načela uspeha pri presojanju zahtevkov za povrnitev stroškov in kot izhodiščni princip vzpostavlja načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena, vendar pa tega načela ni mogoče uporabiti v primeru popolnega neuspeha s tožbo.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – neznatna škoda
O tem, da bi toženca s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo, ni mogoče govoriti. Toženca zemljišče obdelujeta – pridobivata seno za živino, zato opustitev takšne dejavnosti, zanju ne pomeni le neznatne škode.
Če sklene upnik pogodbo o ustanovitvi služnosti rabe z določeno osebo (bodočim služnostnim zavezancem), in služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina pa je bila kasneje prodana, ne more zahtevati izdaje zemljiškoknjižnega dovolila od novega lastnika nepremičnine, četudi je ta pri nakupu nepremičnine od služnostnega zavezanca bil nedobroveren.
stranska intervencija - intervencijski interes upnika stranke
Intervencijski interes je podan, če intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Nikakršne zveze ni med razmerjem upnika (delničarja) stečajnega dolžnika do stečajnega dolžnika in med razmerjem stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov. Navedena razmerja so povsem ločena, samostojna in drug od drugega neodvisna.
V skladu s 109. členom ZPP lahko sodišče denarno kazen izreče za žaljivo vlogo. Vloga, ki zaradi svoje preobsežnosti, nerelevantnosti oziroma čustvene nabitosti “obremenjuje“ postopek, zgolj iz teh razlogov še ni žaljiva. Za „boj“ s takimi vlogami ima sodišče na voljo druga procesna sredstva in ne 109. člen ZPP.
Za odločitev o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je odločilno, da je izpolnjen dejanski stan po določbi 44. člena ZNP. Ni potrebno, da bi moralo biti izkazano tudi ogrožanje pravic in koristi nasprotne udeleženke z njenimi dejanji.
premoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – odgovornost vzdrževalca ceste
Cesta, na kateri je tožnik utrpel škodo, je bila v izredno slabem stanju. Toženka kot vzdrževalec takšne ceste, je v skladu s skrbnostjo, kakršna se zahteva od dobrega strokovnjaka bila dolžna pogostnost pregledov in način vzdrževanja ceste prilagoditi stanju ceste.
postopek razdelitve solastnine – manj verjetna pravica - napotitev na pravdo – domneva lastninske pravice – zemljiškoknjižno stanje - spor o višini solastninskih deležev
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, kar velja smiselno tudi za višino solastninskih deležev posameznih solastnikov na solastni nepremičnini. Kdor trdi, da obstaja določeno pravno razmerje (v konkretnem primeru, da so solastninski deleži na nepremičnini drugačni kot izkazuje zemljiška knjiga), je dolžan to dokazovati, ne pa tisti, ki soglaša z zemljiškoknjižnim stanjem.
plačilo sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Ker tožnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, je sodišče prve stopnje v skladu s pravili o nepopolnih vlogah tožnika pravilno opozorilo na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0067902
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 7.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava resničnih podatkov o tretji osebi - razžalitev časti in dobrega imena - osebnostne pravice – začasna odredba – javna oseba – interes javnosti – pravica javnosti do obveščenosti – dokazni standard verjetnosti
Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe, je bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja.
Komentar ali vrednostna sodba o ravnanjih javne osebe je lahko pretirana, uničujoča, iracionalna, lahko so izražene negativne vrednostne sodbe v okviru novinarsko slikovitega načina predstavitve obravnavane tematike, takšna ravnanja pa niso protipravna, če temeljijo na resničnih dejstvih.
Ni vsaka neresnična trditev že poseg v osebnostno pravico oziroma v čast in dobro ime, saj pravica do popravka omogoča prizadeti osebi, da se dopolnijo nepopolne ali popravijo napačne informacije, objavljene v prispevku. Nepopolna informacija pa se lahko izkaže kot neresnična informacija in je lahko za tožnika žaljiva.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje obligacijskega razmerja
V skladu s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se nevarnost kot podlaga za izdajo predhodne odredbe domneva le, če se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Določba je bila sprejeta, da bi se preprečilo oziroma omejilo možnosti zlorab ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik poda pavšalen ugovor, v katerem zanika obligacijsko razmerje z upnikom, ne pa tudi za primere, ko dolžnik v ugovoru navaja druge ugovorne razloge, s katerimi izpodbija kondemnatorni del sklepa o izvršbi.
spor majhne vrednosti – mediacijski postopek – poravnalni predlog – listine pripravljene za namene poravnave – dopustnost dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za poravnalni predlog tožeče stranke v okviru mediacijskega postopka (da do srečanja pravdnih strank v njem ni prišlo, pa med pravdnima strankama ni sporno), in ne za izvensodni dogovor med pravdnima strankama. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je zato imelo podlago za neupoštevanje tožnikove poravnalne ponudbe v tem postopku v 309.a členu ZPP.
spor majhne vrednosti – opozorilo – posledice pasivnosti – možnost obravnavanja pred sodiščem
V primerih, ko se postopek ni začel s tožbo, temveč s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je v pravdo prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po II. odst. 62. čl. ZIZ, je določbo čl. 452 ZPP potrebno razlagati upoštevaje posebne značilnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Na te pa je ob vročitvi pripravljalne vloge tožeče stranke (ki je po svoji vsebini tožba) toženo stranko potrebno opozoriti in jo seznaniti s pravnimi posledicami, ki jo zaradi pasivnosti lahko zadenejo.
pravica do pritožbe – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse – vrednost spornega predmeta - postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta
ZST-1 pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena.
Vprašanja stvarne pristojnosti, višine taks in vrste postopka je treba čim hitreje razčistiti, zato je postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta hiter in preprost. Zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost. Pri tem lahko uporabi tudi prosti preudarek.
prekluzija – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe s strani materialnopravno neupravičene osebe – cesija terjatve po vložitvi tožbe
Ker je tožena stranka podala ugovor zastaranja terjatve, je utemeljenost uveljavljanja tega ugovora nujno zvezana z ugotavljanjem dneva nastanka tožnikove pravice in ugotavljanjem dejstev v zvezi s pretrganjem zastaralnega roka.
Vložitev tožbe s strani nekoga, ki ni upnik oziroma materialnopravni upravičenec, zastaranja ne more pretrgati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.