izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o pogojih izpodbojnosti – poslovna praksa – običajen rok izpolnitve
Četudi torej 200-dnevni rok za izpolnitev ne predstavlja niti v uzancah kodificiranega poslovnega običaja niti poslovnega običaja gospodarskih subjektov za obveznosti enake vrste, je bila pravilna ocena sodišča prve stopnje, da so bili daljši roki izpolnitve (od običajnih v abstraktnem pomenu) uveljavljeni v notranjem individualnem razmerju med pravdnima strankama, kot njuna zasebna poslovna praksa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK0005195
ZZP člen 285.
solastnina - materialno procesno vodstvo - izročitev nepremičnine - spor o skupnem upravljanju
1. Solastnik lahko od drugega solastnika zahteva izročitev solastne nepremičnine le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti. Če stvar še ni razdeljena, lahko v primeru spora o skupnem upravljanju od sodišča zahteva, da v nepravdnem postopku uredi medsebojne odnose solastnikov ali da se z delitvijo razdre solastninska skupnost (1).
2. Če je sodišče prve stopnje že štelo, da so navedbe pomanjkljive, bi moralo tožečo stranko na to opozoriti. Opustitev te dolžnosti je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je bil zahtevek zavrnjen samo zaradi pomanjkljivih navedb.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodba sodišča prve stopnje, s katero je zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in reintegracijo, nima razlogov glede dejstva, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
ZZK-1 člen 38, 246, 246/4. ZSZ člen 11. ZPNačrt člen 105.
vknjižba lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe – overitev zemljiškoknjižnega dovolila – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – odobritev upravne enote – predkupna pravica občine
Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Ko je ZZK-1 stopil v veljavo, je v prehodnih določbah uredil tudi primere, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred njegovo uveljavitvijo. V zvezi s tem je v četrtem odstavku 246. člena določeno, da se za odločanje o vknjižbi smiselno uporabljajo tudi nove določbe 38. člena glede listin, ki morajo biti priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu.
Šteti je torej, da je tožnica tuje posle opravljala kljub prepovedi toženke in zato skladno z določbo 204. člena OZ iz njih ni pridobila nikakršnih pravic (t.i. prepovedana gestija).
ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba ES št. 1393/2007 člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 14.
vročanje – prebivališče v drugi državi članici – priporočeno pismo – uradni jezik kraja, kjer je potrebno opraviti vročitev
14. člen Uredbe ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju Uredba) sicer daje vsaki državi članici možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vročajo sodna pisanja tudi neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom, z vročilnico ali na drug enakovreden način. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tudi v takem primeru potrebno pisanje opremiti z obrazcem iz priloge II Uredbe.
spor majhne vrednosti – garancija za napake stvari – prostovoljna garancija – poškodovan avto – zamenjani del – prodajalčeva obveznost – ugovor o izključitvi garancijske obveznosti – odločilno dejstvo
Podana ugovora o izključitvi garancijske obveznosti se ne izključujeta in bi zato sodišče, ko je prvi ugovor štelo za utemeljen, moralo vsebinsko obravnavati drugega, saj bi v primeru, da bi tožnica z njim uspela, bila končna odločitev drugačna. Ker tega ni storilo, sodba nima razlogov o tem odločilnem dejstvu in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na poudarek, ki ga ZBPP daje mirnemu reševanju sporov in glede na to, da v 7. členu vključuje v pojem „sodni postopki“ tudi izvensodno reševanje sporov, BPP v okviru oprostitve stroškov sodnega postopka obsega tudi oprostitev stroškov postopka mediacije. Iz BPP se torej lahko krijejo tudi stroški mediacije, zato je potrebno stranko, če sodišče ugotovi, da bi bila lahko upravičena do brezplačne pravne pomoči, napotiti na službo BPP pristojnega sodišča.
ZP-1 člen 8, 114, 114/4. KZ-1 člen 29. ZPrCP člen 107, 107/2.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – vpliv zdravil – dokazovanje – zaslišanje obdolženca – uporaba določb kazenskega zakonika – neprištevnost
Uživanje zdravil, v kolikor to niso pripravki v etanolu, ne vpliva na rezultate meritev alkohola v izdihanem zraku, saj so zdravila v krvi prisotna v prenizkih koncentracijah in so praviloma tudi manj hlapna; prav tako ni poznano zdravilo, ki bi vplivalo na metabolizem alkohola in tako zviševalo njegovo vsebnost v krvi; zaradi kombiniranega uživanja alkohola in posameznih zdravil pa so lahko psihofizične sposobnosti voznika zmanjšane bolj, kot pa če bi užival samo alkohol.
Prištevnost se na splošno domneva in se posebej ne ugotavlja, pač pa se ugotavlja neprištevnost, kadar lahko izključi storilčevo krivdo. Vprašanje o prištevnosti obdolženke se v času storitve prekrškov ni zastavljalo, tudi pritožbene navedbe o tem ne vzbujajo dvoma, saj v tej zadevi ni mogoče prezreti, da je bila kontrolirana po tem, ko je bila kot voznica motornega vozila že nekaj časa udeležena v cestnem prometu, kar od voznika vsekakor zahteva posebno znanje in sposobnost.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi – izostanek odgovora na ugovor – presoja utemeljenosti ugovora – uporaba 58. člena ZIZ v postopku zavarovanja – presoja celotnega procesnega gradiva strank
Posledice upnikovega neodgovora na ugovor v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja so različne. Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi o dejstvih, ki preprečujejo izvršbo, bo sodišče, skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ, štelo za resnične, saj te ne nasprotujejo trditvam iz predloga, medtem ko dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesnega gradiva, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe.
predhodna odredba – obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi
Zaradi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi dajatveni del sklepa oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal. Gre torej za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, oziroma za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, s čemer je prvi pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo izkazan.
Stečajnemu upravitelju se lahko stroški izven predračunov stroškov, priznajo le v izjemnih primerih, ko obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih niso mogli biti vključeni v predračun stroškov
Določba petega odstavka 24. člena SZ-1 daje upravičenje tretjim osebam, da stroške obratovanja, ki jih sicer nosi najemnik, terjajo od lastnikov stanovanj, oddanih v najem. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je torej namenjena varstvu tretjih oseb (to je dobaviteljev) v primerih, kadar najemniki stroškov ne poravnavajo, in ni namenjena varstvu lastnikov stanovanj. Zato se lastniki stanovanj lahko zavežejo dobavitelju strožje, kar so v obravnavanem primeru storili z določbo 43.a člena Splošnih pogojev, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – napake dostavljenega blaga – pravilna izpolnitev pogodbe – neizpolnitev znatnega dela obveznosti – odprava napak – vrednost spornega predmeta pri tožbi in nasprotni tožbi
Sporne so uveljavljene napake na stavbnem pohištvu. Gre za zunanja okna in vrata za eno hišo, naročena v „paketu“, po določenem vzorcu, očitno s ciljem, da so po obliki in materialu enotna in v tem smislu skladna celota, pri takem naročilu pa je pogodbeni cilj dosežen z dobavo celotnega predmeta pogodbe skladno z naročilom, od potrošnika pa ni mogoče zahtevati, da bi pri pogodbi vztrajal kljub neizpolnitvi znatnega dela obveznosti (v tem primeru torej najmanj glede vrat).
Pravdni stranki sta se ob sklepanju pogodbe dogovorili o tem, katero sodišče bo pristojno za spore, ki bodo iz te pogodbe nastali. V tem primeru je sporazum o pristojnosti sestavni del te pogodbe (prorogacijska klavzula). V skladu s procesnim pojmovanjem sporazuma o pristojnosti, njegova veljavnost ni odvisna od veljavnosti temeljne pogodbe, tudi če je njen sestavni del.