CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074326
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 619, 648. ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1.
prepozna pritožba - podjemna pogodba – odstop od pogodbe – odstopna upravičenje - odgovornost ene od strank za razvezo pogodbe – delno izvršeno delo – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vročitev odpovedi - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Tožnik, čeprav kot sindikalni zaupnik ni bil nikoli razrešen, v času prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj je sindikalna skupina, v kateri je bil sindikalni zaupnik, že pred leti prenehala obstajati oz. je v njej ostal le tožnik.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – solastnina – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine – etažna lastnina
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
Ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem pa je mogoča kljub temu, da etažna lastnina ni vzpostavljena, zaradi česar ta del tožbenega zahtevka ni izvedljiv v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča - izredni dogodek - upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
Ker tožnica ni ne zatrjevala, ne dokazala, da bi bilo sporno plačilo opravljeno brez pravne podlage, da torej ne obstoji njena odškodninska obveznost do toženca, ni upravičena do povračila tako plačanega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068357
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Za obstoj dogovora o skupni gradnji ni predpisana nobena oblika, obstoj takšnega sporazuma pa se lahko ugotovi tudi s konkludentnimi dejanji in načinom življenja, dela in pridobivanja ter odnosov, ki so obstajali med strankami.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
prometno dovoljenje – dejanski lastnik vozila – dokaz lastništva – povračilo stroškov za opomin pred tožbo
V pravdnem postopku se lahko dokazuje, da oseba, na katero se glasi prometno dovoljenje, ni dejanski lastnik.
Zahteva za plačilo opomina pred tožbo ni utemeljena, saj ne gre niti za strošek, ki je nastal med postopkom, prav tako pa ne gre za strošek, ki je nastal zaradi postopka in bi bil za postopek nujno potreben.
vrnitev poslovne sposobnosti- delno odvzeta poslovna sposobnost - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - formalni preizkus pritožbe
V primeru delno odvzete poslovne sposobnosti mora sodišče vsaj okvirno določiti posle oz. področja, na katerih obravnavana oseba ima poslovno sposobnost oz. posle, ki jih brez skrbnika ne more opravljati.
ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 85, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 160.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nedenarna terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker je tožnici v času vložitve tožbe delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo, ni mogoče zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0071376
ZGJS člen 53. OZ člen 179, 182, 186, 352.
poledenel pločnik ob poslovni stavbi – čiščenje javnih površin – koncesija – zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode – pričetek teka zastaranja
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (53. člen) ne more uporavljalec ceste s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem, biti prost vseh obveznosti nasproti odškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncendenta. Dolžnosti upravljalca ceste niso izčrpane s podelitvijo koncesije, saj mora izvajati nadzor in posledično dajati navodila za delo koncesionarju.
Vsak izmed zahtevkov iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je samostojen in lahko zastara posebej. Tako je teorija in sodna praksa že večkrat izrekla, da prične teči zastaranje za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tedaj, ko je zdravljenje končano oziroma ko je obseg škode stabiliziran. Za zahtevek iz naslova prestanih fizičnih bolečin, ko so prenehale te bolečine oziroma ko je zdravljenje končano in ko se je stabiliziralo oškodovančevo zdravstveno stanje. Pri skaženosti teče zastaranje od takrat, ko je postalo gotovo, da se skaženost ne da več niti odstraniti niti zmanjšati. Zastaranje odškodninskega zahtevka iz prestanega strahu prične teči takrat, ko je tožniku po običajnih kriterijih znano, kakšno poškodbo je utrpel.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.
Etažni načrt ni pravni posel, zato ni mogoče ugotavljati njegove ničnosti.
Hišniško stanovanje je z uveljavitvijo SZ postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš in kot takšno se ni moglo še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ni moglo biti predmet obveznosti prodajne pogodbe, sklenjene po določilu 117. člena SZ. Prodajna pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična.
Po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrnjen. Ker je tako okoliščina, ki je aktivirala eventualno nasprotno tožbo tretje toženke odpadla, je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
Tudi bivši imetnik stanovanjske pravice je bil dolžan biti aktiven pri ureditvi svojega statusa in statusa uporabnikov, če ni želel, da se uporaba stanovanja opredeli kot nezakonita.
Tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja v celoti (vseh oseb in stvari) in nato njegovo izročitev. Ker je izvršilno sodišče vezano zgolj na izrek sodbe, ne pa na razloge, je sodišče tožencema s takšno odločitvijo dejansko naložilo, da poskrbita, da se iz stanovanja izselijo vse osebe, ki tam bivajo. Za takšno odločitev pa v trditvah tožeče stranke ni bilo podlage. Ker osebe, ki poleg tožencev bivajo v stanovanju, niso bile stranke tega postopka, se sodba nanje ne more nanašati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021396
OZ člen 103, 198. ZD člen 131, 192. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 350, 350/2, 351, 351/1, 353.
odstop od pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe (neplačilo celotne kupnine) - razveza pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes – oblikovalna tožba z učinkom izvršljivosti – uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina)
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo pa ni v primeru, v kolikor lahko tožnik isti cilj (razvezo pogodbe) doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejšo pravno varstvo.