javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 174. ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 12, 213, 243, 254.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - subjektivni rok - zaključek zdravljenja - invalidnost - predhodno vprašanje - sodni izvedenec - nepremoženjska škoda - mesečna renta - izgubljeni dobiček
Zdravljenje je bilo v tožnikovem primeru zaključeno, preden je bila pri njem ugotovljena invalidnost I. kategorije invalidnosti. Zato ni mogoče šteti, da je začel teči subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve z dnem nastanka invalidnosti. Ta rok je začel teči z dnem zaključka zdravljenja in je do vložitve tožbe že potekel. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je zaradi zastaranja neutemeljen.
Ker pri tožniku obstaja preostala delovna zmožnost (zmožen je za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal fizično lažje delo z bremeni do 10 kg, pretežno sede) in tako ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
Sodišče ni prekoračilo zahtevka, ko je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 38.400,00 EUR, saj je takšne zamudne obresti tožeča stranka zahtevala v svoji vlogi z dne 22.8.2011. Torej je v tem delu šlo za spremembo tožbe po 2. odst. 184. čl. ZPP, v zvezi s katero tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja (2. odst. 185. čl. ZPP).
prometno dovoljenje – dejanski lastnik vozila – dokaz lastništva – povračilo stroškov za opomin pred tožbo
V pravdnem postopku se lahko dokazuje, da oseba, na katero se glasi prometno dovoljenje, ni dejanski lastnik.
Zahteva za plačilo opomina pred tožbo ni utemeljena, saj ne gre niti za strošek, ki je nastal med postopkom, prav tako pa ne gre za strošek, ki je nastal zaradi postopka in bi bil za postopek nujno potreben.
Obveznost vrniti stroške pripravništva, če se nato ne sklene pogodba o zaposlitvi oz. če ta predčasno preneha veljati, je predpisana že z zakonom (četrti odstavek 11.a člena ZPDI). Glede na to ni bistveno, ali je takšna obveznost določena tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo pripravnik sklene za čas opravljanja pripravništva.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 118.
vrnitev v prejšnje stanje – rok – zavrženje predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Od tega dne dalje bi morala v roku 15 dni podati predlog. Ker tega ni storila oz. ker je ta rok zamudila, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0071376
ZGJS člen 53. OZ člen 179, 182, 186, 352.
poledenel pločnik ob poslovni stavbi – čiščenje javnih površin – koncesija – zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode – pričetek teka zastaranja
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (53. člen) ne more uporavljalec ceste s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem, biti prost vseh obveznosti nasproti odškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncendenta. Dolžnosti upravljalca ceste niso izčrpane s podelitvijo koncesije, saj mora izvajati nadzor in posledično dajati navodila za delo koncesionarju.
Vsak izmed zahtevkov iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je samostojen in lahko zastara posebej. Tako je teorija in sodna praksa že večkrat izrekla, da prične teči zastaranje za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tedaj, ko je zdravljenje končano oziroma ko je obseg škode stabiliziran. Za zahtevek iz naslova prestanih fizičnih bolečin, ko so prenehale te bolečine oziroma ko je zdravljenje končano in ko se je stabiliziralo oškodovančevo zdravstveno stanje. Pri skaženosti teče zastaranje od takrat, ko je postalo gotovo, da se skaženost ne da več niti odstraniti niti zmanjšati. Zastaranje odškodninskega zahtevka iz prestanega strahu prične teči takrat, ko je tožniku po običajnih kriterijih znano, kakšno poškodbo je utrpel.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
V obravnavanem primeru za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zadostuje le oblikovalni zahtevek, da vknjižena hipoteka v korist toženke nima učinka do terjatve tožeče stranke.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.