ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 174. ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 12, 213, 243, 254.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - subjektivni rok - zaključek zdravljenja - invalidnost - predhodno vprašanje - sodni izvedenec - nepremoženjska škoda - mesečna renta - izgubljeni dobiček
Zdravljenje je bilo v tožnikovem primeru zaključeno, preden je bila pri njem ugotovljena invalidnost I. kategorije invalidnosti. Zato ni mogoče šteti, da je začel teči subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve z dnem nastanka invalidnosti. Ta rok je začel teči z dnem zaključka zdravljenja in je do vložitve tožbe že potekel. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je zaradi zastaranja neutemeljen.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Glede na to, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šele 7.5.2012, torej po izteku petnajstdnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je takšen predlog prepozen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo. Pritožba pravilnosti takšnega zaključka ne more izpodbiti z navajanjem spletnih mnenj in lastnih pogledov na namen določb 202.d člena ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Sklicevanje tožene stranke na zavrnitev računa št. 2090665 z dne 21. 09. 2009, po vsebini ne dokazuje trditve tožene stranke, da je šlo za akontacijo in da bi bilo treba izdelati obračun, na kar naj bi tožena stranka tožečo stranko opozorila pri izstavitvi računa. Iz vsebine zavrnitve računa ne izhaja, da bi šlo pri plačilu po prvem nesporno plačanem računu le za plačilo akontacije. Predmet zavrnitve računa se je nanašal na ne predložitev potrjenega zapisnika o količinskem in kvalitetnem prevzemu opravljenih del ter, da je treba s predstavnikom naročnika uskladiti količine, cene na enoto in rok plačila računa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071368
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
Posebna vložka prve in druge toženke v novo stvar, to je obnovljeno nepremičnino, mora sodišče prve stopnje oceniti v primerjavi z vrednostjo nove stvari.
določitev deležev na skupnem premoženju- prelivanje premoženjskih kategorij - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Delež na skupnem premoženju se določa za skupno premoženje kot celoto. Ker pa je bilo v nakup ene od nepremičnin vloženo posebno premoženje (odškodnina za nepremoženjsko škodo), je delež na tej nepremičnini, ki sicer sodi v skupno premoženje, odvisen tudi od obsega vloženega posebnega premoženja in je delež strank na tej nepremičnini drugačen kot na ostalem skupnem premoženju.
ZDR člen 128, 128/1, 141, 141/1, 141/2, 154, 184, 184/2. OZ člen 131. KPND člen 38. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - pripravljenost na domu - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Čas pripravljenosti na domu davčnega izterjevalca se ne všteje v delovni čas, za katerega bi bil tožnik upravičen do plačila plače skupaj z dodatkom za nadurno delo.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0071376
ZGJS člen 53. OZ člen 179, 182, 186, 352.
poledenel pločnik ob poslovni stavbi – čiščenje javnih površin – koncesija – zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode – pričetek teka zastaranja
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (53. člen) ne more uporavljalec ceste s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem, biti prost vseh obveznosti nasproti odškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncendenta. Dolžnosti upravljalca ceste niso izčrpane s podelitvijo koncesije, saj mora izvajati nadzor in posledično dajati navodila za delo koncesionarju.
Vsak izmed zahtevkov iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je samostojen in lahko zastara posebej. Tako je teorija in sodna praksa že večkrat izrekla, da prične teči zastaranje za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tedaj, ko je zdravljenje končano oziroma ko je obseg škode stabiliziran. Za zahtevek iz naslova prestanih fizičnih bolečin, ko so prenehale te bolečine oziroma ko je zdravljenje končano in ko se je stabiliziralo oškodovančevo zdravstveno stanje. Pri skaženosti teče zastaranje od takrat, ko je postalo gotovo, da se skaženost ne da več niti odstraniti niti zmanjšati. Zastaranje odškodninskega zahtevka iz prestanega strahu prične teči takrat, ko je tožniku po običajnih kriterijih znano, kakšno poškodbo je utrpel.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.