prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
ZPP člen 82, 139, 139/3, 205, 205/1-1, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 72/4.
smrt stranke – prekinitev postopka – smrt podjetnika posameznika – začasni zastopnik za primer smrti – vročanje na naslov iz registra
Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka pri stroških prevoza na delo in z dela ni upoštevala veljavnih določb tarifnih prilog k SKPgd in panožni kolektivni pogodbi, ampak je tožnici izplačevala to povračilo le v višini 60 % stroškov javnega prevoza. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do 100 % povračila stroškov javnega prevoza utemeljen.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
Sodišče ni prekoračilo zahtevka, ko je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 38.400,00 EUR, saj je takšne zamudne obresti tožeča stranka zahtevala v svoji vlogi z dne 22.8.2011. Torej je v tem delu šlo za spremembo tožbe po 2. odst. 184. čl. ZPP, v zvezi s katero tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja (2. odst. 185. čl. ZPP).
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3 141, 147, 257, 270, 271, 271/2. ZKP člen 109. 109/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – začasna odredba – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - preživnina -
Začasna odredba, ki je prepovedovala razpolaganje z obstoječimi denarnimi sredstvi na dolžnikovem bančnem računu pri dolžnikovemu dolžniku, pa ni preprečevala prisilne izvršbe, torej tudi ne prenosa sredstev na podlagi sklepa o izvršbi. Z začasno odredbo se namreč ne pridobi zastavna pravica, ki bi varovala vrstni red glede poplačila (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Ko je dolžnikov dolžnik v pojasnjeni situaciji vrnil sklep o izvršbi in ni opravil prenosa zapadlih zneskov iz obstoječih dolžnikovih sredstev na računu, je podana njegova odgovornost skladno določilu 147. člena ZIZ.
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 98.f, 100.a. ZJU člen 85, 85/2, 194, 194/1.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - dokončna in pravnomočna odločba - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za stalnost
Obdobje, ko je tožnica delala kot svetovalka za obrambno vzgojo mladine in kot vodja odseka za učna sredstva, se ne upoštevajo kot delovna doba za priznanje višjega dodatka za stalnost, saj tožnica dela ni opravljala na vojaški dolžnosti oz. ni opravljala vojaške službe po formacijah teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s teritorialno obrambo v skladu s predpisi.
OZ člen 633, 633/1, 637. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
pogodba o delu - notifikacija napak - uporaba objekta - pregled in prevzem dela - uzance
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Tožena stranka se je z razlogom, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (zloraba bolniškega staleža), seznanila, ko je tožnika srečala, kako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni kolesaril na pokopališče. Ker je glede na dan seznanitve z razlogom odpoved podala prepozno, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ničnost skupščinskih sklepov – učinkkovanje ničnosti - ex tunc učinek – zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov
Če je ničnost skupščinskega sklepa po korporacijsko pravnih pravilih uspešno uveljavljena, učinkuje za nazaj (ex tunc).
Sodišče mora v posebnih okoliščinah tega primera, ko sodišče ugotovi obstoj ničnostnih razlogov po 1. alineji 390. člena ZGD-1, tožniku nuditi pravno varstvo, pa čeprav je slednji podal (le) zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov in ne (izrecno) zahtevka na ugotovitev ničnosti teh sklepov.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.
Etažni načrt ni pravni posel, zato ni mogoče ugotavljati njegove ničnosti.
Hišniško stanovanje je z uveljavitvijo SZ postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš in kot takšno se ni moglo še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ni moglo biti predmet obveznosti prodajne pogodbe, sklenjene po določilu 117. člena SZ. Prodajna pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična.
Po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrnjen. Ker je tako okoliščina, ki je aktivirala eventualno nasprotno tožbo tretje toženke odpadla, je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 118.
vrnitev v prejšnje stanje – rok – zavrženje predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Od tega dne dalje bi morala v roku 15 dni podati predlog. Ker tega ni storila oz. ker je ta rok zamudila, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo.
Odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (voznika motornega vozila) v razmerju do tožnika (kolesarja) je objektivna, ker je premikajoče se motorno vozilo nevarna stvar.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
ZGD člen 416, 416/3, 417, 417/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - odsvojitev poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register
Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklaratoren učinek. Družbeniki, ki so vpisani v sodni register, torej niso vedno tudi dejanski družbeniki. Za obveznosti izbrisane družbe so tako odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu oziroma v času nastanka neplačanih obveznosti dejansko njeni družbeniki, seveda če se izkaže, da so bili hkrati tudi aktivni družbeniki.