OZ člen 633, 633/1, 637. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
pogodba o delu - notifikacija napak - uporaba objekta - pregled in prevzem dela - uzance
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.
Ker pri tožniku obstaja preostala delovna zmožnost (zmožen je za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal fizično lažje delo z bremeni do 10 kg, pretežno sede) in tako ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, ki mu delodajalec najmanj trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ne vpliva dejstvo, da je delodajalec plačilo kasneje (z zamudo) izplačal.
Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Trditvenemu bremenu se tožeča stranka ne more izogniti s sklicevanjem na 214. člen ZPP v smislu, da predstavlja izpolnitev zahtevka nesporno dejstvo, ki ga sodišču ni treba ugotavljati, stranki pa ne dokazovati. Tožeča stranka mora najprej sama postaviti ustrezne trditve za svoje zahtevke, česar sodišče prve stopnje ne more nadomestiti.
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3 141, 147, 257, 270, 271, 271/2. ZKP člen 109. 109/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – začasna odredba – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - preživnina -
Začasna odredba, ki je prepovedovala razpolaganje z obstoječimi denarnimi sredstvi na dolžnikovem bančnem računu pri dolžnikovemu dolžniku, pa ni preprečevala prisilne izvršbe, torej tudi ne prenosa sredstev na podlagi sklepa o izvršbi. Z začasno odredbo se namreč ne pridobi zastavna pravica, ki bi varovala vrstni red glede poplačila (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Ko je dolžnikov dolžnik v pojasnjeni situaciji vrnil sklep o izvršbi in ni opravil prenosa zapadlih zneskov iz obstoječih dolžnikovih sredstev na računu, je podana njegova odgovornost skladno določilu 147. člena ZIZ.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vročitev odpovedi - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Tožnik, čeprav kot sindikalni zaupnik ni bil nikoli razrešen, v času prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj je sindikalna skupina, v kateri je bil sindikalni zaupnik, že pred leti prenehala obstajati oz. je v njej ostal le tožnik.
vrnitev poslovne sposobnosti- delno odvzeta poslovna sposobnost - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - formalni preizkus pritožbe
V primeru delno odvzete poslovne sposobnosti mora sodišče vsaj okvirno določiti posle oz. področja, na katerih obravnavana oseba ima poslovno sposobnost oz. posle, ki jih brez skrbnika ne more opravljati.
odškodninska odgovornost mandatarja (naročitelja) za škodo, ki jo mandatant (naročnik) povzroči tretjim - odgovornost za drugega - temelj odgovornosti za drugega - napaka pri izvrševanju zastopanja v izvršilnem postopku
Toženec ne odgovarja za škodo, ki naj bi jo s kršitvijo potrebne (profesionalne) skrbnosti pri zastopanju v izvršilnem postopku s sporočitvijo napačne številke računa tožniku povzročila njegova pooblaščenka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Določba SKPgd (ki ne velja več), da je norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov ustrezna, če jo dosega vsaj 90 % delavcev, ki delajo po teh kriterijih, se nanaša na normo/merilo za plačilo vnaprej določenih delovnih rezultatov, ne pa na normo/merilo za ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov v okviru ugotavljanja utemeljenosti razloga nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga se tožnica, ki je odpoved prejela, ne more sklicevati na nedoseganje merila/norme pri ostalih zaposlenih.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča – izredni dogodek – upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
preložitev naroka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – opravičljiv razlog – litispendenca – res iudicata
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek mora imeti opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki (ali drugemu udeležencu v postopku) omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.