Podaljšek balkona ni samostojen objekt, ki se obstoječega objekta samo dotika, in ki bi lahko stal samostojno brez pritrditve s privijačenjem na obstoječi balkon samo na dveh stebrih in ga je potrebno obravnavati kot del stanovanjske stavbe.
Tožnikova gradnja ni "pritlična", ker je izvedena v mansardi, torej pogoja "pritličnosti" ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa tudi pogoja "samostojnosti ali prislonjenosti k stavbi", saj je podaljšek balkona privijačen na obstoječ betonski balkon in brez privijačenja ne bi mogel stati.
inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).
Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej je v delu, v katerem je kot javno cesto kategoriziral nepremičnino v njuni lasti, v nasprotju z Ustavo. Dejstvo o neustavnosti Odloka v delu, ki se nanaša na nepremičnino tožnikov, namreč ni pravno pomembno za presojo v tem primeru. Zakonska ureditev, ki dovoljuje razlastitev zaradi prevzema obstoječe gospodarske javne infrastrukture (drugi odstavek 192. člena, prva alineja prvega odstavka 193. člena, peti odstavek 194. člena ZUreP-2), namreč že sama po sebi predpostavlja, da je tak objekt zgrajen na nepremičnini, ki ni v lasti države ali občine, temveč je v zasebni lasti. Če tak objekt ne bi bil zgrajen na nepremičnini v zasebni lasti, razlastitev ne bi bila potrebna. Izrečen ukrep tako ni nezakonit iz razloga, ker gre za cesto, kategorizirano kot javno cesto z neustavnim Odlokom.
Razloge bi tožnik lahko uveljavljal že s pritožbo oziroma v upravnem sporu, v koliko bi zoper odločbo pravna sredstva uporabil, vendar tega ni storil.
Tožnik istih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more uveljavljati v tožbi zoper izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno o izrednem pravnem sredstvu, to je zahtevi za izrek ničnosti odločbe.
ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - vpis v register
Iz izpovedb zaslišanih in predložene pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne ne izhaja, da tožnik izvaja nadzor in daje navodila delavcem B., ki izvajajo dela glavne pisarne. Le E. E. je povedala, da se v primeru vprašanj v zvezi z delom obrača na vodjo glavne pisarne, ki je zaposlen pri tožniku in vodjo delovne skupine. Navedeno pa ne zadostuje za zaključek o delu pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bil nadzor izveden v uvodnem obdobju sodelovanja med tožnikom in B. ter da je bil Č. Č. skrbnik pogodbe, ter da je on komuniciral z vodjo delovne skupine D. D. (zaposlena pri B.). Sodišče zaradi nezadostne obrazložitve ne more preizkusiti podanosti drugega pogoja iz 163. člena ZUTD.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - odgovornost proizvajalca - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne daje odgovora na dilemo, ali je med količinami tudi odpadna embalaža, za katero velja izjema po drugem odstavku 36. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. Ne da se razbrati, ali so te količine vključene ali izključene; ali jih zbrana odpadna embalaža, to je 352,22 tone, obsega. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP; tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerem je bila odložena hlodovina in krajniki, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je bil navedeni material odložen na delu tega zemljišča.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE dolžne po zakonu v svojem imenu in za svoj račun zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovorost PRO prenesi na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto opadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - objekt za obveščanje in oglaševanje
Del zemljišča se uporablja za oglaševanje saj je na njem postavljena sporna konstrukcija. Postavitev konstrukcije nedvomno predstavlja nenamensko rabo kmetijskega zemljišča.
inšpekcijski postopek - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - procesna predpostavka - pravni interes
Tožnik si po presoji sodišča niti s tožbo zoper sklep, s katerim mu inšpekcijski organ prve stopnje ni priznal položaja stranskega udeleženca v zadevnem inšpekcijskem postopku, ki je bil ustavljen, svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati. Zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - odgovornost proizvajalca - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta ima namreč za cilj vzpostavitev zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti taka uskladitev dejansko mogoča. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1.
S posegom v stebre, podporne zavetrne cevi in jeklenice bi bilo poseženo v samo bistvo tega enostranskega oglaševalskega panoja. Tožbeni ugovor, da sporni pano ni objekt v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ker ni povezan s tlemi, je zato neutemeljen.
inšpekcijski postopek - gradbena inšpekcija - ustavitev postopka - pravica do pritožbe - stranski udeleženec v inšpekcijskem postopku
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Inšpekcijski postopek se namreč začne - in vodi - le po uradni dolžnosti in sicer le takrat, kadar to terja domnevno ogrožena javna korist, ker je njegov namen nadzor na izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Zato tožeča stranka kot stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju in zato tudi ni bila upravičena vložiti pritožbe zoper prvostopni sklep. Njen zgolj zasebni interes, da bi se inšpekcijski postopek končal z naložitvijo obveznosti zavezancu, za nadaljevanje inšpekcijskega postopka ne zadošča.
Tožnica po presoji sodišča ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj je naloženo obveznost že izpolnila in posledično ne more več priti do prisilne izvršitve te obveznosti. Glede obstoja pravnega interesa iz sodne prakse izhaja, ni mogoče vselej šteti, da pravni interes za tožbo v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo preneha zgolj zato, ker ne bo moglo priti do prisilne izvršitve obveznosti, ki je z njo naložena. To, da zaradi varstva lastnega pravnega položaja in interesov inšpekcijski zavezanec prostovoljno izpolni naloženo obveznost, mu ne more odvzeti pravnega interesa, da s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo kot temelj naložitve obveznosti, saj ta z izvršitvijo ne preneha učinkovati. Le v primeru, ko iz pravnih ali dejanskih okoliščin odprava izpodbijane inšpekcijske odločbe ne more voditi do izboljšanja pravnega položaja tožnika, je mogoče slednjemu odreči interes za izpodbojno tožbo v upravnem sporu. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Z izpolnitvijo naložene obveznosti, tj. z odstranitvijo odpadkov, so namreč prenehali pravni učinki izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa, zato si tožnica z vloženo izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati oziroma doseči ugodnejše rešitve.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnice ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, to je, ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe v obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, od katere mora tožnica prevzeti 27,75 odstotka, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v obdobju 1. 1. 2021-28. 2. 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100. a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZUIZEOP), po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene.
kmetijska zemljišča - kmetijska dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - odstranitev reklamnih panojev - nenamenska raba
Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ in ob nesporni ugotovitvi, da je parcela št. 1640/1, k. o. ... kmetijsko zemljišče, predstavljata predmetni konstrukciji oglasnih panojev na tem zemljišču tudi po presoji sodišča uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Kot že samo ime pove, so kmetijska zemljišča namenjena kmetijski dejavnosti. Enako izhaja iz 2. člena ZKZ, ki določa, da so kmetijska zemljišča zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska določena s prostorskimi akti lokalnih skupnosti, ter da se kot izjemo nekmetijsko namensko rabo teh zemljišč določi s prostorskimi akti lokalnih skupnosti.