Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZEPDSV člen 2, 12, 18, 19. ZSS člen 1, 20, 23, 43b, 54.
evidenca o izrabi delovnega časa - sodnik - sodniška služba - javni uslužbenec - delovni čas
Ustavno sodišče RS je pojasnilo, da gre pri službenem razmerju sodnika z Republiko Slovenijo za javnopravno razmerje, ki ima nekatere elemente delovnega razmerja, vendar sodnik ni delojemalec države, ampak nosilec ene od vej oblasti. Položaj sodnikov in delavcev v delovnem razmerju zato ni primerljiv, različna ureditev pa temelji na različnem pravnem statusu. Položaj sodnikov je primerljiv s položajem drugih funkcionarjev.
Določbo 43.b člena ZSS je treba razumeti kot določbo, ki ureja pravico sodnikov do dnevnega in tedenskega počitka in v zvezi s tem poseben položaj sodnikov, ki opravljajo dežurno službo, ne da bi časovno omejevala sodnike pri opravljanju sodniške službe.
Sodišče ni delodajalec sodnika in torej med njima ne gre za razmerje delodajalec - delavec v smislu ZEPDSV, zato tožeča stranka glede sodnikov nima obveznosti, ki jih nalaga ta zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
Tožena stranka je ugotovila dvoje: da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela tožena stranka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa odstranitve kontejnerja zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 297, 297/1, 297/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ tožniku naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih strokov v postopku izvršbe, ne predstavlja akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Res je bilo tožniku z izpodbijanim sklepom naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini, vendar pa ne samo, da gre za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov), temveč ga v primeru, če ga zavezanec (tožnik) ne založi, organ ne more od njega izterjati, temveč ga mora založiti sam organ, glede na to, da se je postopek uvedel po uradni dolžnosti. Zato pa tudi ni mogoče šteti, da gre za akt, s katerim je bilo poseženo v pravice, pravne koristi ali obveznosti tožnika, saj v primeru, če tožnik ne bo (oziroma ne bi) izvršil s tem sklepom naloženi obveznosti, do nastanka posledic za tožnika ne bo prišlo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes - sklep o ustavitvi postopka - obnova inšpekcijskega postopka - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
Če pa se postopek zaključi z ustavitvijo postopka, ker uradna oseba presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, preneha tudi potreba po varstvu pravnega interesa stranskega udeleženca, saj do upravne odločbe, ki bi morebiti posegla v njegov položaj, sploh ne bo prišlo. Stranski udeleženec pa s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Zahteva za vstop v inšpekcijski postopek, ki sta jo tožnika podala po ustavitvi postopka, je bila torej vložena prepozno, da bi jo organ bil dolžan vsebinsko obravnavati.
Oglaševanje ponudbe posameznih artiklov z redno prodajno ceno in ceno s popustom v primeru, ko prodaja po redni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, ali pa je bil artikel med ponudbo v prodajalno dostavljen prvikrat, po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 293, 293/3, 298, 298/2, 298/3.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog - rok za izpolnitev obveznosti - pravni interes
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi organ prve stopnje odločal o predlogu za odlog izvršbe, vendar vložitev predloga za odlog izvršbe sama po sebi avtomatično ne zadrži samega upravnega postopka. Tožeča stranka v predlogu za odlog izvršbe ni ne zatrjevala ne izkazovala verjetnosti nastanka nepopravljive škode z izvršbo, ki je zakonski pogoj, na podlagi katerega bi organ lahko izjemoma odložil izvršbo na njen predlog.
Pristojni organ je imel zakonsko podlago izdati sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, saj v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožeča stranka do danega roka ni izpolnila svoje obveznosti, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev
Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal okoliščine, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - odvzem dovoljenja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zgolj trditev, da bi tožeči stranki s takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda, za ugoditev zahtevi ne zadošča. Vse ostalo, kar se v predlogu navaja, pa so zgolj neke bodoče, povsem hipotetične situacije, ki bodo morda v prihodnosti nastale, ne da bi bilo pojasnjeno, katera je tista konkretna in težko popravljiva škoda, ki sledi tožeči stranki iz že nastalega in iz teh (hipotetičnih) položajev. Zakaj bi po poteku izdanega dovoljenja ne mogla dobiti novega, tožeča stranka ne pojasni. Pri čemer iz zakona (ZVZD-1) in Pravilnika o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu izhaja tako možnost obnove dovoljenja (15. člen Pravilnika) kot tudi možnost ponovne pridobitve dovoljenja za primer, ko se pravni osebi dovoljenje odvzame.
z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico - materialni in ne procesni rok
Ne glede na to, da iz izpodbijanega sklepa in upravnih spisov izhaja, da je bil rok, določen v inšpekcijski odločbi, v obravnavanem primeru še večkrat (brez pravnega temelja) podaljšan (najprej s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 10. 8. 2009 do dne 15. 11. 2009, nato z dopisom toženke z dne 24. 5. 2013 do 8. 7. 2013 in nato še na ob opravi upravne izvršbe 8. 7. 2013 do 29. 7. 2013), gre za rok za izpolnitev obveznosti iz navedene inšpekcijske odločbe - izvršilnega naslova, s katero je odločeno o zadevi, ki je bila predmet postopka. Takšen rok pa ni procesni rok, zato je sklicevanje upravnih organov na določbo 99. člena ZUP napačno, saj se ta nanaša le na podaljšanje procesnih rokov.
ZPotK člen 3, 3-3, 28, 28/2, 33, 34, 34/7, 34/7-6.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov
Kreditno pogodbo, h kateri so tožeča stranka in kreditojemalec sklepala anekse, je šteti treba kot eno pogodbo in ne več pogodb, saj z ekonomskega vidika sestavljajo celoto.
ZPotK-1 ne prepoveduje sklepanja več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, vendar pa sodišče ugotavlja, da je tako sklepanje kreditnih pogodb prepovedano takrat, ko se kreditodajalec želi s tem izogniti določbam ZPotK-1.
Z določbo drugega odstavka 28. člena ZPotK-1 je zakonodajalec uvedel preventivni ukrep v korist varstva potrošnikov, z namenom, da se onemogoči dajalce kreditov, da bi kreditne pogodbe razbili na več razmerij ali več zaporednih razmerij, ki sama po sebi niso urejena z določbami tega zakona, vendar so ekonomsko gledano enakovredna pogodbam, ki jih ureja ZPotK-1.2 Kolikor se ugotovi, da dajalec kredita ravna na opisani način, mu tržni inšpektor na podlagi 6. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 prepove sklepanje kreditnih pogodb po ZPotK-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje je le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. ZUP člen 9, 213. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - kršitev pravice do izjave - izrek odločbe
Do navedenih listin bi se moral, upoštevajoč načelo kontradiktornosti, opredeliti pred izdajo izpodbijane odločbe že prvostopenjski organ. Zato so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zaradi storjenih kršitev pravil v postopku tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj se v postopku niso izvajali dokazi glede tožnikovih dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, iz katere je razumeti, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz zakonskih določb 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 26/2, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - pravna podlaga - upravna odločba
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016 , zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita.
ZIN člen 32. ZVNDN člen 103, 103/2, 103/2-4. ZGas člen 13, 13/2, 13/5. ZUP člen 213. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8.a.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - izrek odločbe
Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku potrebno ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz predhodno navedene določbe ZGas.
Predmetni ukrep, naveden v izreku inšpekcijske odločbe, s katerim se tožniku prepoveduje poklicno opravljanje operativnih nalog v PGEK do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, po presoji sodišča ni določen oz. konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč ni jasno razvidno, kakšna obveznost konkretno se tožniku nalaga, kar je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 26/2, 39, 39/3. ZUS-1 člen 2, 2/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - upravna zadeva
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016, zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita.
Ker je inšpektor za okolje v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZVO-1 pristojen za nadzor nad tožnikovim delovanjem v okviru okoljevarstvenega dovoljenja, bi toženka morebitne kršitve pri ravnanju z odpadno embalažo lahko utemeljila na obveznostih, ki izhajajo iz okoljevarstvenega dovoljenja.
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 16, 18, 125, 125/1. SPZ člen 105, 105/4. ZUS-1 člen 20. ZUP člen 42, 42/2. ZPP člen 76, 76/3. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - terasa - vzrok za nastanek škode - stranka v postopku - učinkovanje odločbe
Po določilu 125. člena SZ-1 vzrok, zaradi katerega stanovanje in stanovanjska stavba kot celota nista v dobrem stanju in s tem za izrek inšpekcijskega ukrepa, ni relevanten.
Če inšpektor ugotovi, da skupni deli stavbe niso usposobljeni za normalno rabo, po 125. členu SZ-1 odredi, katera dela je potrebno izvesti in določi primeren rok za izvedbo. Inšpektor torej ne ugotavlja, kako si lastniki delijo stroške in v odločbi ne odloči o tem, v kakšnih deležih bo kateri od lastnikov financiral popravilo.
Postopek po 125. členu SZ-1 vpliva na skupnost in ne na posameznika, zato se tej skupnosti tj. vsem etažnim lastnikom v objektu v tem primeru priznava lastnost stranke. Odločba lahko učinkuje zoper vsakokratne lastnike posamičnih delov samo, če se tudi nanaša na vsakokratne etažne lastnike. Odločba bi bila neizvršljiva ravno v primeru, če bi bili v njej poimensko navedeni, po tem pa bi prišlo do spremembe lastnika posamičnega dela in s tem tudi do spremembe solastnika na pripadajočih skupnih delih.