ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5. ZJC člen 47, 68, 68/2. ZUP člen 214.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - neobrazložena odločba
Drugi odstavek 68. člena ZJC izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, kot že navedeno, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.
Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
Stališče, da noben prijavitelj v inšpekcijskem postopku ne more biti stranka, pa ne drži. Tudi za prijavitelja velja določba 43. člena ZUP. Prijavitelj torej lahko zahteva vstop v postopek, pri čemer mora obrazložiti svoj pravni interes, inšpekcijski organ pa mora, če lastnosti stranke ne prizna, o tem izdati sklep (prvi odstavek 142. člena ZUP). Zoper sklep, s katerim se lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek 142. člena ZUP).
Po 290. členu ZUP se način izvršbe določi (že) v sklepu o dovolitvi izvršbe, kar pomeni, da je to tisti sklep, v katerem mora toženka obrazložiti svojo odločitev o tem, zakaj šteje, da gre za ukrep, ki je za zavezanca najmilejši. Zoper ta sklep ima zavezanec pravico do pritožbe (292. člen ZUP), v kateri lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrani način zanj ni milejši oziroma da organ ni preizkusil in obrazložil, ali je ta način za zavezanca milejši. Če je sklep dokončen oziroma pravnomočen, pa je po presoji sodišča v njem izbrani način izvršbe za toženko in tožnika zavezujoč. Iz navedenega izhaja, da organ v sklepu, v katerem ugotovi, da zavezanec ni izvršil odrejene obveznosti in se mu zato izreče v (pravnomočnem) sklepu o izvršbi zagrožena kazen, izbranega načina izvršbe ne utemeljuje več. Glede na to pa izpodbijani akt, ki sicer res ne utemelji, zakaj je način izvršbe s prisilitvijo za tožnika najmilejši ukrep, ni neobrazložen, saj je bila izbira načina izvršbe že pravnomočno določena v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 25. 2. 2019.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostavni objekti - zastaranje
Ne GZ ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.
Izrek upravne odločbe, s katero se zavezancu nalaga obveznost, je določen, če je v njem konkretno opredeljeno ravnanje, ki je obvezujoče za zavezanca, torej kaj natančno in v kakšen obsegu je dolžan storiti.
Izrek izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ni določen, saj tožniku prepušča odločanje o obsegu in vsebini ukrepa, toženki pa, da ravnanje na podlagi samoizbire tožnika sprejme kot izvršitev ali jo zavrne. Odločba, na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, zato ne more postati izvršljiva in ne more pravno učinkovati (je nična).
inšpekcijski ukrep - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec - obremenjevanje in uničenje okolja
Kot izvajalec občinske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter s tem kot upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, se tožnik šteje za povzročitelja čezmerne obremenitve ter s tem za zavezanca po prvem odstavku 9. členu ZVO-1, ki je dolžan upoštevati predpise o ravnanju z odpadno komunalno vodo in o obratovanju čistilne naprave z namenom, da prepreči okoljsko škodo, ki grozi.
GZ člen 4, 5. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravilna uporaba materialnega prava
Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da pravnih posledic izdanega sklepa o zavrženju predloga za postavitev tipskega prostora ni mogoče enačiti s pravnimi posledicami gradbenega dovoljenja in tako tudi ne z zakonskimi določbami, po katerih gradbeno dovoljenje velja še nekaj časa tudi, če investitor ne začne graditi (takoj).
Sklep o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni vsebinska, ampak procesna odločitev, s katero se ne odloča o strankini pravici ali obveznosti (v tem primeru, da sme graditi brez gradbenega dovoljenja), ampak nasprotno pomeni, da organ zahtevka sploh ni vsebinsko obravnaval. Ker ne ustvarja pravnih učinkov, se stranka na tak sklep ne more zanašati in zato v primeru spremembe predpisov, ki gradnje brez gardbenega dovoljenja ne omogočajo več, ne gre za poseg v pravno varnost.
ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.
ZOro-1 člen 3, 8, 8/4, 26, 26/2, 37, 37/1. Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (2005) člen 17, 17/2. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 4. ZPSto-2 člen 48, 48/1, 48/1-6.
inšpekcijski ukrep - orožje - zračna puška - nadzor nad orožjem - poštna pošiljka - načelo sorazmernosti
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje.
Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pravica do izjave - nelegalna gradnja - pridobitev gradbenega dovoljenja
Glede na dejanske ugotovitve organa v zvezi z gradnjo spornih stopnic in nadzidavo vetrolova te gradnje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost oziroma po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovani pas državne ceste - soglasje - retroaktivna uporaba zakona
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Tožnik tako utemeljeno navaja, da bi inšpektor za ceste lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, vendar take določbe v zakonu niso vsebovane.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - retroaktivna uporaba zakona
ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v območju občinske ceste. To pomeni, da se obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 97. člena ZCes-1 lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona.
V obravnavani zadevi inšpekcijski postopek ni bil uveden zaradi nadzora nad spoštovanjem predpisov, veljavnih v času postavitve spornih objektov, ampak zaradi nadzora nad spoštovanjem določb ZCes-1, zato je sodišče tožbi ugodilo.
inšpekcijski postopek - občinska cesta - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta - varovani pas lokalne ceste
Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neobstoj gradbenega dovoljenja - objekti za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa v predmetnem upravnem inšpekcijskem postopku ugotavljala, kateri deli objekta A so bili v požaru 15. 5. 2017 poškodovani, odstranjeni in na novo zgrajeni, zaradi napačne razlage četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 pa nista v celoti ugotovila relevantnega dejanskega stanja. Nista namreč ugotavljala, ali je bila po požaru na objektu A situacija, ki bi terjala nujne ukrepe, to je ali je obstajala nevarnost nesreče in kateri posegi oziroma katera dela, če kakšna, so bila nujna, da bi odvrnili morebitno novo škodo, ki jo, kot rečeno, zatrjuje tožnik ves čas postopka. Prav tako organa v upravnem postopku nista razčistila, ali je tožnik imel možnost nevarnost zatrjevanega grozečega onesnaženja zaradi morebitnega večjega deževja odpraviti na kakšen drug način (na primer z odvozom na drugo primerno lokacijo) in katera gradbena dela so bila za odvrnitev takšne neposredno grozeče nesreče nujna.
Inšpekcijski postopek je vrnjen v stanje, ko o nelegalnosti objekta A še (sploh) ni bilo odločeno. Tožnica zato s tožbo, s katero uveljavlja odpravo odločitve, ki je že odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponoven postopek, v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
GZ člen 4, 5, 82. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahteven objekt - vzdrževalna dela - gradbeno dovoljenje
Postavitev sprinkler postaje s podzemnim zalogovnikom vode, ki je vgrajen pod parkiriščem, pojmovno ne more biti drugega kot nov objekt. Ta objekt je namreč narejen iz gradbenih materialov (podzemni zalogovnik je iz armiranega betona) in za njegovo gradnjo so bila nedvomno potrebna gradbena dela (vkop zalogovnika pod parkiriščem). Glede na dimenzije tega objekta (podzemni del objekta ima tlorisne dimenzije cca 10 m x 20 m ter globino 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode) pa očitno ne gre za enostaven objekt iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, zato njegova gradnja brez gradbenega dovoljenja ni dopustna.
dohodnina - dokazovanje v upravnem postopku - davek od drugih dohodkov - zavrnitev tožbe
Tožnik kot fizična oseba za sodelovanje z investitorji in agenti ni predložil ustreznih dokumentov, ki bi dokazovali vir denarnih sredstev, ki so bila nakazana na njegov TRR račun. Tožnik - kot zavezanec, bi moral za svoje navedbe in trditve predložiti dokaze, vendar tega ni storil. Šele v pritožbi predloženi dve posojilni pogodbi štejeta za novoto.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Upravni organ tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da bi se seznanila in izjasnila glede izjave - strokovnega mnenja izvajalca javne gospodarske službe glede možnosti priklopa projekta, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe
Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.