inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4692/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4692/1, ki meri 1.374 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4692/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4690/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4690/1, ki meri 1.916 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4690/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Dejstvo, da ima družba A. na nepremičnini, na kateri stoji nelegalna gradnja, stavbno pravico in posest, ne pomeni, da je lastnica in investitorka nelegalnega objekta. Namreč v inšpekcijskem postopku se pravega graditelja objekta ni dalo ugotoviti, zato je organ kot inšpekcijsko zavezanko določil tožnico kot zemljiškoknjižno lastnico (tega v pritožbi tožnica ni izpodbijala). Tožnici pa v obravnavani zadevi ni uspelo dokazati, kako bi z izvršitvijo inšpekcijske odločbe lahko posegla v stavbno pravico družbe A. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je družba A. izjavila, da nelegalnega objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep ni zgradila, to pomeni, da tožnica v njeno stavbno pravico z odstranitvijo nelegalnega objekta, ne more poseči, saj družba tega ne šteje kot svojo last. Hkrati pa tožnica ne more izvršiti kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, če družba A. spornega objekta ne šteje za svojo last.
URS člen 154, 154/1, 155. ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6.
javna objava - za odločanje relevanten predpis - uporaba predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivnosti
Za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
Iz vsebine poštnih pošiljk izhaja, da je tožeča stranka navedena na ovojnicah kot pošiljatelj in na naročilnicah kot naslov, kamor je treba le-te vrniti. V razmerju do potrošnika je torej bila tožeča stranka pošiljatelj in naslov, na katerega se potrošniki obračajo s svojimi naročili oziroma prijavami za sodelovanje v nagradni igri. Glede na to je bila tožeča stranka v razmerju do potrošnika izvajalec predmetne poslovne prakse in je bil torej inšpekcijski ukrep pravilno izrečen tožeči stranki.
V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 279, 279/1, 279/1-3, 290, 290/1.
izvršilni naslov - izvršljivost - načelo kontradiktornosti - nove okoliščine
Po stališču pravne teorije, ki se sklicuje tudi na starejšo sodno prakso, se pri obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, njena izvršljivost domneva, zato mora izvršilni organ le ugotoviti, ali obstaja izvršilni naslov (prvi odstavek 290. člen), ne pa tudi, ali je zavezančeva obveznost izvršljiva. Šteje se torej, da je izvršljiva vsaka obveznost, ki je navedena v izvršilnem naslovu. V tem primeru mora zavezanec trditi in dokazati, da ni. Iz starejše sodne prakse izhaja tudi stališče, da se kontradiktornost v postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ne zahteva. Upoštevaje navedena stališča je mogoča presoja, da prvostopenjski organ ni ravnal nezakonito, s tem ko je izdal izpodbijani sklep o izvršbi, tudi če je bil seznanjen (po ogledu na kraju samem in glede na listine v spisu, kot prej navedeno) s tem, da so po izdaji inšpekcijske odločbe nastale pravno relevantne okoliščine (obstoj novega legalno zgrajenega objekta na predmetnih zemljiščih), ki bi lahko vplivale na izvršljivost obveznosti.
Izrek prvostopne odločbe je premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - nova dejstva - zavrnitev tožbe
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo.
Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
izvršilni postopek - pravno nasledstvo - neobrazložena odločba
Pravno podlago za odstop od načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku predstavlja prvi odstavek 50. člena ZUP, po katerem se v primeru, če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, se torej lahko prenašajo na pravnega naslednika (singularno ali univerzalno pravno nasledstvo). Ko gre za pravno nasledstvo, organu ni treba izdajati ločenega izvršilnega naslova. Vendar je pravno nasledstvo v materialnopravnem pomenu – prehod obveznosti v materialnopravnem smislu - treba dokazovati; v poštev pridejo vsa dokazna sredstva. Če se izvršba vodi na podlagi upravnega posamičnega akta, izdanega pravnemu predniku, pa je pravnemu nasledniku seveda treba zagotoviti vse procesne garancije (možnost ugovora, da je pravni naslednik, v kakšnem obsegu odgovarja za obveznosti svojega pravnega prednika, itd.).
izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Tožnikove navedbe se nanašajo na samo ureditveno inšpekcijsko odločbo. V postopku izvršbe pa so navedbe izven okvira, ki izhaja iz prvega odstavka 290. člena ZUP (ta obsega okoliščino, da se zahteva dovolitev izvršbe zoper zavezanca iz inšpekcijske odločbe in okoliščino izvršljivosti odločbe ter način izvršbe), pravno nerelevantne; posledično so take navedbe pravno nerelevantne tudi v postopku upravnega spora, pri presoji zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe ter jih sodišče vsebinsko ne presoja in pri odločitvi ne upošteva.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.
Sodišče lahko v postopku upravne izvršbe zaradi nevarne gradnje objekta presoja samo zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o določitvi denarne kazni, ne pa tudi vsebine osnovne odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost sanacije objekta.
Ker je bilo pri ponovnem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še vedno ni saniral objekta, je bila uporabljena ponovna denarna kazen za prisilitev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa manjka obrazložitev, za katere vrste objekt gre in obrazložitev razlogov, zakaj je organ določil kazen v tej višini.
Odločba upravnega organa, četudi gre za upravno izvršbo, mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1/2-3, 46a. ZSolI člen 11. ZOFVI člen 2.a. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 8, 11, 12.
inšpekcijski nadzor - COVID-19 - pogoj PCT - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šolstvo - podzakonski akt - ugotovitvena odločba - exceptio illegalis - pristojnost - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS
Do odprave neskladnosti se določbi 2. in 3. točke 39. člena ZNB še naprej uporabljata. Ustavno sodišče je zato, da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi do odprave ugotovljene protiustavnosti omogočilo uporabo protiustavnih zakonskih določb. Posledično sodišče podzakonskim predpisom, ki urejajo ukrepe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB za razmerja, nastala po objavi te odločbe v Uradnem listu RS (3. 6. 2021), zaradi v tej odločbi ugotovljene protiustavnosti po že povedanem, ne smejo odreči veljave. Navedeni določbi ZNB ter na njuni podlagi izdani podzakonski akti se po povedanem uporabljajo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe (19. 11. 2021).
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - sanacija posega v prostor
V skladu z načelom zakonitosti iz 9. člena ZUP se (ne)dovoljenost posega presoja po predpisih, ki so veljali v času njegove izvedbe. Zato bi moral upravni organ ugotoviti, kdaj je do posega prišlo, ter njegovo (ne)dovoljenost presojati glede na tedaj veljavno zakonodajo. To je v obravnavanem primeru še zlasti relevantno zato, ker so po prej veljavnih predpisih veljale določene izjeme pri posegih v vodna zemljišča, npr. po drugem odstavku 46. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 38/81 in naslednji) oziroma po drugem odstavku 33. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 16/74).
GZ člen 106. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUP člen 7, 139.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - uporaba predpisa - načelo zakonitosti - pravica do izjave - načelo materialne resnice - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev tožbe
Tožnica za gradnjo zadevnega novega objekta ni imela gradbenega dovoljenja. Tožnica se sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje iz leta 1983, ki pa se nanaša na popolno obnovo obstoječe (stare) stavbe, zgrajene sicer pred letom 1967. Kot pa v izpodbijani odločbi ugotavlja inšpektorica, je bila novogradnja zgrajena tudi na drugi lokaciji (stara hiša se je ob gradnji nove hiše postopoma rušila), novogradnja se je zgradila tudi v drugih izmerah in ne gre torej za popolno obnovo obstoječega objekta, temveč za novogradnjo.
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama. Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreče ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejšega ukepa ali ga kar prezreti. Posledično inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pa bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa.
Iz 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja dolžnostno ravnanje tožnika za odpravo nepravilnosti v konkretnem primeru. Upravni organ ni ugotovil, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kopičenja ostankov živil oziroma odpadkov, ampak je izhajal le iz možnosti obstoja takega stanja ter s tem povezanih splošnih načel in izhodišč. Ob takih okoliščinah pa tožniku po presoji sodišča ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo glede ustreznosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela - delo na črno - opravljanje dela na črno - odločba o prepovedi dela na črno - kratkotrajno delo
Ni mogoče slediti tožnikovi navedbi, da sporni prevoz ni bil komercialne narave, in ne njegovemu sklicevanju na šele naknadno predloženo najemno pogodbo, s katero tožnik v ostalem spreminja prvotno podano izjavo, ne da bi navedel kakršnekoli razloge za to. Da za predmetni prevoz tožnik ni izstavil računa, pa samo po sebi nekomercialne narave prevoza ne dokazuje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izvršitev odločbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izpodbojna tožba
Ker je po vložitvi tožbe tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe. Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka.
ukrep občinskega inšpektorja - izvršljivost odločbe - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - neizvršljivost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, je v izvršilnem postopku kljub temu treba vsebinsko presojati, saj je nezmožnost izvršitve razlog tudi za ničnost odločbe (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). V neskladju z načelom pravne države bi bilo prisiljevati zavezance k izvršitvi obveznosti, ki je objektivno gledano ne bi bilo mogoče izvršiti.