predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v točkah, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog za dopustitev revizije nepopoln.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 92, 107, 107/2. ZGO-1 člen 2, 152.
ukrep gradbenega inšpektorja – nezakonita gradnja – postopek legalizacije
Zakonitost inšpekcijske odločbe se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje, zato lahko morebitna legalizacija spornega objekta vpliva le na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma ustavitev inšpekcijskega postopka.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
dovoljenost revizije – različna dejanska podlaga zahtevkov – formalno sosporništvo – uporabnina – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Uveljavljani tožbeni zahtevek se nanaša na dve nepremičnini. Tožnici sta formalni sospornici, zato se po ustaljeni sodni praksi vrednost spornega predmeta določi po vrednosti zahtevka vsake tožnice. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pri nobenem zahtevku ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
ZPP člen 2, 2/1, 196, 214. ZTLR člen 13, 13/1, 14, 14/2. ZZZDR člen 59, 59/1.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja v solastno nepremičnino – nujno sosporništvo – solastnika kot navadna sospornika – razpolaganje s solastniškim deležem – ugotovitev deležev na skupnem premoženju
Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo enotno obravnavo obeh solastnikov. Tožnica namreč ne zahteva novega solastniškega deleža, s čimer bi spremenila solastniško razmerje na nepremičninah, temveč posega v že obstoječi solastniški delež toženca. Ker lahko toženec s svojim solastniškim deležem načeloma razpolaga brez soglasja drugega solastnika, odločitev o tožničinem zahtevku v nobenem primeru ne bi posegla v upravičenja drugega solastnika. Zato tudi ne more biti utemeljenega razloga zahtevati njegovo udeležbo v pravdi v okviru nujnega sosporništva.
Na vsa vprašanja oziroma pripombe tožnikov je bilo ustrezno odgovorjeno v dopolnitvah k izvedenskim mnenjem in z zaslišanji izvedencev, novih pripomb pa tožniki niso imeli, zato za postavitev drugega izvedenca v smislu 254. člena ZPP ni bilo ne razlogov ne potrebe.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba nemškega sodišča - javni red - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic - bivališče toženca
V procesni javni red Republike Slovenije spada pravica do kontradiktornega postopka kot izraz pravice do enakega varstva pravic. Prepoved zlorabe pravic oziroma načelo poštene uporabe pravic pa je temeljno načelo tako procesnega kot materialnega prava in tudi temeljno moralno načelo. Kot tako prav tako sodi v javni red Republike Slovenije in učinek priznanja odločbe, ki jo je predlagatelj dosegel z zlorabo pravic, posledica katere je bila tudi kršitev pravice kontradiktornosti nasprotnega udeleženca, bi bil v nasprotju s procesnim javnim redom, ki zapoveduje pošteno uporabo pravic strank v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005124
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/5.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - hudodelska združba - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Inkriminacija po 297. členu Kazenskega zakonika ni pogoj za obsodbo po petem odstavku 311. člena istega zakonika.
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v tožbenem zahtevku in nato tudi v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele. Če se v obravnavani zadevi izpodbijana vrednost spornega predmeta deli na dva enaka dela in se tako pravica do revizije presoja za vsakega toženca, ta vrednost ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Okoliščine, da je oškodovanec uporabljal tujo registrsko tablico in da je registracija vozilu potekla, ne predstavljajo samostojnega vzroka in ne pretrgajo vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nesrečo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - odstranitev obdolženca z glavne obravnave - izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je sicer zagrešilo (relativno) kršitev določb postopka, saj iz zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, da bi bil za odstranitev obsojenca z glavne obravnave sprejet sklep senata, kot to določa prvi odstavek 302. člena ZKP, čeprav so sicer bili izpolnjeni pogoji za odstranitev obsojenca iz sodne dvorane.
neupravičena pridobitev - uporabnina - trditveno in dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je med drugim presodilo, da tožnik ni zatrjeval realnega in konkretnega prikrajšanja, saj je trdil le, da je primerna uporabnina, ki naj jo plačuje toženka, 500 DEM oziroma 700 EUR mesečno. Kršitve 285. člena ZPP v zvezi s tem odločilnim dejstvom tožnik ni uveljavljal v pritožbi. Zato uveljavljanje te relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v reviziji ni dovoljeno. Tožnik (in ne toženka) je tudi isti, ki bi moral zatrjevati in dokazati utemeljenost zahtevka tudi po višini. Že navedeni zaključki ob upoštevanju 210. in 219. člena ZOR zadostujejo za zavrnitev tožnikovega zahtevka.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vrnitev na delo - zamudna sodba - vročitev tožbe pravni osebi
Tožnik je tožbo vložil dne 21. 2. 2007, ko je bil tožbeni zahtevek za vrnitev k toženi stranki upravičen, vendar je podlaga za ugoditev temu zahtevku v času zamudne sodbe sodišča prve stopnje (10. 7. 2007) že prenehala. Tožnik s toženo stranko namreč ni sklenil delovnega razmerja za nedoločen čas, temveč za določen čas, do 8. 4. 2007.
Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.
Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj plačili z izpodbijanima asignacijama nista bili izvršeni za poplačilo terjatve tožene stranke kot upnice, katere terjatev bi obstajala že pred sklenitvijo asignacijskih pogodb, temveč za plačilo pogodbenih obveznosti. Pri prvem plačilu je sicer šlo za 5 dnevno zamudo pogodbenega roka izpolnitve obveznosti, pri drugem plačilu pa za 6 dnevno zamudo, vendar to ni moglo biti bistveno za drugačno oceno analiziranega pogodbenega razmerja med stečajno dolžnico in nasprotnico izpodbijanja.
Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko seznani in izjavi o očitanih kršitvah oziroma odpovednem razlogu, ne pa zgolj ugotavljanju dejanskega stanja.
postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o posamičnih zadevah - dovoljenost izrednega pravnega sredstva - uporaba ZUP - ugotovitev ničnosti odločbe agencije
Za postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah se podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), »če v tem zakonu ni določeno drugače« (drugi odstavek 496. člena ZTFI). Vendar pa v tretjem odstavku 496. člena določa, da »ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev«, torej tudi ne zahtevati, da se izpodbijani odločbi Agencije izrečeta za nični (po 279. in 280. členu ZUP).
dopuščena revizija - možnost obravnavanja pred sodiščem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki
Zatrjevana kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) predstavlja pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti po prvem odstavku 367.a člena ZPP.