Na vsa vprašanja oziroma pripombe tožnikov je bilo ustrezno odgovorjeno v dopolnitvah k izvedenskim mnenjem in z zaslišanji izvedencev, novih pripomb pa tožniki niso imeli, zato za postavitev drugega izvedenca v smislu 254. člena ZPP ni bilo ne razlogov ne potrebe.
dovoljenost revizije – različna dejanska podlaga zahtevkov – formalno sosporništvo – uporabnina – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Uveljavljani tožbeni zahtevek se nanaša na dve nepremičnini. Tožnici sta formalni sospornici, zato se po ustaljeni sodni praksi vrednost spornega predmeta določi po vrednosti zahtevka vsake tožnice. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pri nobenem zahtevku ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS2005146
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/2. ZKND člen 2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati določno opredelitev izvršitvenega dejanja, ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan določene inkriminacije, z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v točkah, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog za dopustitev revizije nepopoln.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 92, 107, 107/2. ZGO-1 člen 2, 152.
ukrep gradbenega inšpektorja – nezakonita gradnja – postopek legalizacije
Zakonitost inšpekcijske odločbe se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje, zato lahko morebitna legalizacija spornega objekta vpliva le na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma ustavitev inšpekcijskega postopka.
davek na motorna vozila – brezplačna pridobitev – neobračunan DDV – izbris družbe iz registra – razdelitev premoženja po prenehanju (izbrisu) družbe
Kdor od pravne osebe brezplačno pridobi (rabljeno) motorno vozilo, ne da bi bil od tega prometa obračunan DDV, je v skladu s 3. in 4. členom Zakona o davku na motorna vozila - ZDMV zavezanec za plačilo davka na motorna vozila.
postulacijska sposobnost - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašaje – ovire za vračilo v naravi - zelo hude posledice
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zanju zelo hudih posledic nista izkazala s sklicevanjem na vrednost obravnavanega premoženja.
razlogi za revizijo - pretrganje zastaranja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obličnost - pripoznava dolga - zastaralni rok - pogodba o prometu blaga in storitev - samostojni podjetnik posameznik kot pogodbena stranka - zastaranje
Pripoznava dolga, dana pred nastopom zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora le na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. S podpisom obračuna, iz katerega je razvidno, da toženka tožnici na osnovi neplačanih računov dolguje vtoževani znesek terjatve, je toženka izrecno in nedvoumno izrazila voljo tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga in s tem pretrgala zastaranje tožničine terjatve.
ZOR člen 18, 18/1, 262, 262/1, 262/2, 267, 1052, 1054, 1060, 1060/2, 272. ZPP člen 384, 384/1. OZ člen 1060.
dovoljenost revizije - sklep o dopustitvi stranske intervencije - pogodba o bančnem tekočem računu - prekoračitev limita - zloraba bančne kartice - skrbnost dobrega gospodarja - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Sklep o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije nima narave sklepa o končanem postopku. Z njim se odloči le, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki naj bi bila po prepričanju predlagatelja upravičena do položaja stranskega intervenienta.
Toženec je malomarno in neskrbno ravnal tako pri hrambi kartice kar v predalu avtomobila kot pri opustitvi prijave o izgubi oziroma kraji kartice ter opustitvi reklamacije izpiskov o porabljenih zneskih z LB Eurocard kartico.
Za odločitev o teku zamudnih obresti je pomemben trenutek, ko je vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla glavnico. Če se to zgodi pred uveljavitvijo OZ-A, mora sodišče prve stopnje prepoved upoštevati, če vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti doseže glavnico najpozneje na dan zaključka glavne obravnave.
Materialnopravno nasledstvo samo po sebi (še) ne ustvarja procesno pravnega nasledstva. Revidenta sta v tem postopku šele dobro leto po njegovem končanju seznanila prvostopenjsko sodišče o cesiji vtoževane terjatve. Po nobeni določbi ZPP ni mogoče zaradi materialno pravnega nasledstva vstopiti v pravdni postopek, ki je že pravnomočno končan. Prav tako ni mogoče grajati odločitve sodišča s sklicevanjem na dejstva, ki sodišču ob odločanju niso bila znana in mu tudi niso morala biti znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delovnem mestu - odklonitev alkotesta - delo po navodilih delodajalca
Tožnik spornega dne ni bil na delu v nočni izmeni, zato njegova odklonitev alkotesta ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ki bi bila lahko zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ob izrecnih določbah ZDR, da delavec dela po navodilih delodajalca, so bile glede tožnikovih delovnih obveznosti, vključno s tem, v kateri izmeni bo na delu, bistvene odredbe pristojnega obratovodje, ne pa subjektivni nameni, pri katerih tožnik, ob izrecnih drugačnih odredbah pristojnega obratovodje, ni vztrajal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - seznanitev z razlogom za odpoved - dejansko vprašanje - zagovor
Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitev in za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca. Zagovor je torej le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev z znaki kaznivega dejanja - tihotapstvo – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem je za delo policista gotovo bistveno, ali mu tožena stranka še lahko zaupa, upoštevaje siceršnja policijska pooblastila in specifičnost dela policista.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - huda telesna poškodba
Tožena stranka v reviziji neutemeljeno navaja, da predpisi o varstvu pri delu nalagajo oškodovancem dolžnost takojšnjega zdravljenja, najkasneje v roku treh dni po poškodbi, sicer poškodbe ni mogoče šteti za hudo telesno poškodbo. Predpisi o varstvu pri delu ne vsebujejo nobene take določbe. Tudi OZ v zvezi s pravico do odškodnine termina huda telesna poškodba ne navaja, ampak govori o nepremoženjski škodi za telesne in duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. V civilnem pravu zakon na ta pojem ne veže nobenih pravnih posledic, kot na primer v kazenskem pravu, kjer je huda telesna poškodba eden od znakov kaznivega dejanja.