izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - pojem verodostojne listine - predhodna odredba - vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi - obstoj nevarnosti
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - seznanitev z razlogom za odpoved - dejansko vprašanje - zagovor
Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitev in za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca. Zagovor je torej le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
Materialnopravno nasledstvo samo po sebi (še) ne ustvarja procesno pravnega nasledstva. Revidenta sta v tem postopku šele dobro leto po njegovem končanju seznanila prvostopenjsko sodišče o cesiji vtoževane terjatve. Po nobeni določbi ZPP ni mogoče zaradi materialno pravnega nasledstva vstopiti v pravdni postopek, ki je že pravnomočno končan. Prav tako ni mogoče grajati odločitve sodišča s sklicevanjem na dejstva, ki sodišču ob odločanju niso bila znana in mu tudi niso morala biti znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delovnem mestu - odklonitev alkotesta - delo po navodilih delodajalca
Tožnik spornega dne ni bil na delu v nočni izmeni, zato njegova odklonitev alkotesta ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ki bi bila lahko zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ob izrecnih določbah ZDR, da delavec dela po navodilih delodajalca, so bile glede tožnikovih delovnih obveznosti, vključno s tem, v kateri izmeni bo na delu, bistvene odredbe pristojnega obratovodje, ne pa subjektivni nameni, pri katerih tožnik, ob izrecnih drugačnih odredbah pristojnega obratovodje, ni vztrajal.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba - rok za izvršbo - vrnitev delavca na delo - pravice za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Le do vročitve pravnomočne sodbe o vrnitvi na delo oziroma do izteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izvršbo je bilo tožniku priznano delovno razmerje že z navedeno sodbo. Ker tožena stranka v navedenem roku tožnika ni pozvala na delo, je moral tožnik nadaljnji obstoj delovnega razmerja upravičiti s pravočasno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe. Ker prisilne izvršbe ni predlagal v prekluzivnem zakonskem roku 6 mesecev, je pravico do vrnitve na delo, s tem pa tudi pravico do uveljavitve delovnega razmerja od 24. 3. 2005 dalje, izgubil.
Zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan delavcu za čas sodnega spora glede na njegov zahtevek vzpostaviti stanje, ki bo glede pravic iz delovnega razmerja kar najbolj podobno položaju, v kakršnem bi bil delavec, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Po svojem bistvu gre za odškodninsko obveznost, ki se na podlagi 164. člena OZ praviloma realizira z vzpostavitvijo stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala, oziroma kakršno bi bilo, če ne bi bilo delodajalčevega protipravnega ravnanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vinjenost na delovnem mestu - odklonitev alkotesta - rok za odpoved - zagovor
Ker je tožena stranka tožniku omogočila zagovor šele po poteku 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogom za odpoved in ker tudi sicer na zagovoru ni zvedela ničesar novega, je bila šele po izvedbi zagovora podana odpoved nezakonita.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - huda telesna poškodba
Tožena stranka v reviziji neutemeljeno navaja, da predpisi o varstvu pri delu nalagajo oškodovancem dolžnost takojšnjega zdravljenja, najkasneje v roku treh dni po poškodbi, sicer poškodbe ni mogoče šteti za hudo telesno poškodbo. Predpisi o varstvu pri delu ne vsebujejo nobene take določbe. Tudi OZ v zvezi s pravico do odškodnine termina huda telesna poškodba ne navaja, ampak govori o nepremoženjski škodi za telesne in duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. V civilnem pravu zakon na ta pojem ne veže nobenih pravnih posledic, kot na primer v kazenskem pravu, kjer je huda telesna poškodba eden od znakov kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev z znaki kaznivega dejanja - tihotapstvo – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem je za delo policista gotovo bistveno, ali mu tožena stranka še lahko zaupa, upoštevaje siceršnja policijska pooblastila in specifičnost dela policista.
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v postopku - obrazca naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti, izpovedi zdravnika in policista – ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer se je vzpostavila domneva alkoholiziranosti. S tem je tožena stranka dokazno breme prevalila na tožnika.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
V postopku o dovolitvi obnove sodišče presodi le, ali zahteva za obnovo postopka sploh navaja nova dejstva in nove dokaze in, ali so sploh primerni, da bi lahko (glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna sodba) privedli do drugačne za obsojenca ugodnejše sodbe, ne ocenjuje pa njihove verodostojnosti.
ZPP člen 258, 339, 339/2-8. ZTLR člen 39, 39/1, 39/2.
preložitev naroka - uporabnina
Ker je bila tožena stranka na narok 25.11.2008 vabljena pravilno, vročitev vabila pa je izkazana v spisu, kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni izkazana, saj je imelo sodišče utemeljen razlog, da zasliši le eno stranko (258. člen ZPP).
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1. URS člen 25.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija - neobrazloženost sodbe - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije je eden najpomembnejših ugovorov materialnega prava. V primeru, če sodišče prve stopnje za odločitev o tem ugovoru ni navedlo tako jasnih razlogov, da bi bilo njihovo pravilnost mogoče izpodbijati s pritožbo, pritožbeno sodišče pa v tem delu ni odgovorilo na pritožbene navedbe, gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj gre v tem primeru lahko za kršitev ustavne pravice.
prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – aktivni družbenik – odgovornost za dolgove
Revidentka je kot aktivna družbenica družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, zavezanka za plačilo davščin, ki jih izbrisana družba ni plačala.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
Pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem aktu ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005131
ZKP člen 426. KZ člen 111, 112. URS člen 22.
enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost
Če je višje sodišče odpravilo svojo odločbo prvostopenjskemu sodišču šele po izteku absolutnega zastaralnega roka, ni bila spoštovana zapoved poštenega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005060
ZKP člen 39, 39-6, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 19, 325, 325/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - nepristranskost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - krivda - malomarnost
Kdor s kršitvijo predpisov povzroči rizično situacijo, ki je ne more več obvladati, je odgovoren za posledice, ki iz nje izvirajo, če mu je mogoče očitati, da se je možnosti njihovega nastanka zavedal, ali da bi se je vsaj moral in mogel zavedati.
Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca, da je vodenje postopka pristransko, ne more biti razlog za izločitev sodnika.
ZDDPO (1990) člen 33, 33/1, 34. ZDDPO (1993) člen 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 64, 66. ZDavP člen 213, 213/1, 231, 240. ZUP člen 6, 6/1.
davek od dobička pravnih oseb – zastaranje - odmera
Določbe, ki urejajo zastaranje odmere davka, so materialnopravne narave. Po 6. členu ZUP se uporabljajo določbe, ki veljajo v času, ko davek odmerja pristojni prvostopni organ. Po vročitvi prvostopne odločbe davčnemu zavezancu odmera davka ne more več zastarati.