Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko seznani in izjavi o očitanih kršitvah oziroma odpovednem razlogu, ne pa zgolj ugotavljanju dejanskega stanja.
postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o posamičnih zadevah - dovoljenost izrednega pravnega sredstva - uporaba ZUP - ugotovitev ničnosti odločbe agencije
Za postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah se podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), »če v tem zakonu ni določeno drugače« (drugi odstavek 496. člena ZTFI). Vendar pa v tretjem odstavku 496. člena določa, da »ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev«, torej tudi ne zahtevati, da se izpodbijani odločbi Agencije izrečeta za nični (po 279. in 280. členu ZUP).
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - izračun spornega deleža - delna ničnost posojilne pogodbe - zavrženje revizije - gospodarski spor
Primeren kriterij za opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, bi bilo v obravnavanem primeru razmerje med denarno pogodbeno obveznostjo iz naslova vrnitve posojila po sporni posojilni pogodbi, opredeljeno vključno z ničnimi pogodbenimi klavzulami (100 %; to je znesek 62.581,03 EUR), in razliko med to obveznostjo in pogodbeno obveznostjo tožene stranke po sodbi sodišča druge stopnje. Ta razlika namreč izvira iz delne ničnosti pogodbe, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje; ta razlika pa je prav zato, ker izvira iz izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, primerno izhodišče za opredelitev deleža za izračun vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pogodbeno razmerje sodišča s toženo stranko - ugoditev predlogu
Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku ne odloča sodišče, s katerim je tožena stranka v pogodbenem razmerju.
ZPIZ člen 140. ZPIZ-1 člen 446. ZDR člen 116, 116/1. ZZRZI člen 40.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - drugo ustrezno delo - manjši delodajalec
Ker tožena stranka ni zagotovila tožeči stranki, ki je bila invalidka III. kategorije, drugega ustreznega dela oziroma je prenehanje delovnega razmerja utemeljila prav na dejstvu, da tožeči stranki drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, je bilo takšno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z določbami o varstvu zaposlitve delovnih invalidov.
odpravnina - neutemeljen odpoklic poslovodje - opravljanje funkcije poslovodenja v korist tretje družbe - zavezanec za plačilo odpravnine
K plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju nasproti ustanoviteljici tožene stranke. Tožeča stranka namreč dogovora o poslovodenju ni sklenila s toženo stranko, temveč z njeno ustanoviteljico. Zato ta družba ni bila zgolj 'tretji', ki bi honorar za opravljeno delo poslovodenja »tehnično« plačevala namesto tožene stranke. Glede na navedeno poslovodja tudi ni imel zahtevka na plačilo odpravnine (kot materialne pravice, ki jo je poslovodji priznaval ZGD) nasproti toženi stranki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. To pomeni, da delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu ponavlja oziroma nadaljuje s kršitvami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005060
ZKP člen 39, 39-6, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 19, 325, 325/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - nepristranskost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - krivda - malomarnost
Kdor s kršitvijo predpisov povzroči rizično situacijo, ki je ne more več obvladati, je odgovoren za posledice, ki iz nje izvirajo, če mu je mogoče očitati, da se je možnosti njihovega nastanka zavedal, ali da bi se je vsaj moral in mogel zavedati.
Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca, da je vodenje postopka pristransko, ne more biti razlog za izločitev sodnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005131
ZKP člen 426. KZ člen 111, 112. URS člen 22.
enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost
Če je višje sodišče odpravilo svojo odločbo prvostopenjskemu sodišču šele po izteku absolutnega zastaralnega roka, ni bila spoštovana zapoved poštenega postopka.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/4, 77, 78/2, 164, 165/4. ZPP člen 17/2, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe – izvršba na premičnine – izvršba na delež družbenika v družbi
Za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi ali predmeti, med katerimi je kot prvo sredstvo predlagan rubež premičnin brez navedbe, kje se nahajajo, je krajevno pristojnost sodišče po dolžnikovem prebivališču ob upoštevanju navedb v predlogu za izvršbo, četudi je hkrati predlagana tudi izvršba na deležu družbenika v družbi.
ZDDPO (1990) člen 33, 33/1, 34. ZDDPO (1993) člen 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 64, 66. ZDavP člen 213, 213/1, 231, 240. ZUP člen 6, 6/1.
davek od dobička pravnih oseb – zastaranje - odmera
Določbe, ki urejajo zastaranje odmere davka, so materialnopravne narave. Po 6. členu ZUP se uporabljajo določbe, ki veljajo v času, ko davek odmerja pristojni prvostopni organ. Po vročitvi prvostopne odločbe davčnemu zavezancu odmera davka ne more več zastarati.
Če je bila tožniku odločba pravilno vročena v skladu z določbami 87. člena ZUP, kasnejša vročitev odločbe tožniku po kurirju nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1. URS člen 25.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija - neobrazloženost sodbe - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije je eden najpomembnejših ugovorov materialnega prava. V primeru, če sodišče prve stopnje za odločitev o tem ugovoru ni navedlo tako jasnih razlogov, da bi bilo njihovo pravilnost mogoče izpodbijati s pritožbo, pritožbeno sodišče pa v tem delu ni odgovorilo na pritožbene navedbe, gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj gre v tem primeru lahko za kršitev ustavne pravice.
ZPP člen 258, 339, 339/2-8. ZTLR člen 39, 39/1, 39/2.
preložitev naroka - uporabnina
Ker je bila tožena stranka na narok 25.11.2008 vabljena pravilno, vročitev vabila pa je izkazana v spisu, kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni izkazana, saj je imelo sodišče utemeljen razlog, da zasliši le eno stranko (258. člen ZPP).
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v postopku - obrazca naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti, izpovedi zdravnika in policista – ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer se je vzpostavila domneva alkoholiziranosti. S tem je tožena stranka dokazno breme prevalila na tožnika.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
V postopku o dovolitvi obnove sodišče presodi le, ali zahteva za obnovo postopka sploh navaja nova dejstva in nove dokaze in, ali so sploh primerni, da bi lahko (glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna sodba) privedli do drugačne za obsojenca ugodnejše sodbe, ne ocenjuje pa njihove verodostojnosti.